titud wrote on 28.08.2008 at 12:34:09:murileon wrote on 28.08.2008 at 11:10:44:Očitno je, da imaš neke izkušnje, zato te je zanimivo in poučno brati. Kako pa tvoja vodnica zaznava nezavedno ?
Glede na samorastniško izkušnjo, zaznamovano z odračšanjem na socialnem robu brez očeta, ki bi ji predstvaljal aktivnega agenta socializacije, zaznava nezavedno kot prvo izhodišče in zadnje zatošišče njene stvarne dejavnosti in socializacije. Neobremenjena s pričakovanji pomemnih drugih je bila tako prisiljena iznajti model, kako izponjevati pričakovanja vseh in hkrati nobenga konkrentega posebej, zato ji konfliktnost vlog, ki jih je v socialnem svetu tako kot vsi 'normalni' prisiljena igrat, ne pozvroča stresa, saj se sproti 'čisti' in uravnoveša (to seveda ne izključeje tega, da povzroča strese vsem, ki vanjo projeciramo svoja pričakovanja v naših umišljenih vlogah zanjo 'pomebnih drugih', ki si egostično/zaščitniško želimo zasest navidnezno prazen prostor, ki je nastal s odsotnostjo 'konkretnega drugega). Zanimivo, da v njenemu vodniškemu-žrtvovalno-odrešeniškemu sindromu (jest se ga včasih napačno enačil z manjvrednostnim kompleksom, ki ga poznamo tud pri kristusu, pri katerem je odstnost konkretnega očeta zapolnil z vsemogočnim bogom-očetom in se s tem manjvrednostnega kompneziral z večrednostim) praznega mesta ni zapolnil bog ampak bolj abstarkten panteziem, ki poleg vere v pravo vodstvo in pravičnost (duhovne in stvarne) narave vključuje tude vera človeka in skupnost od otrok in družine do prijateljev, sodelavcev, lokalnega okolja in človeštva sploh. V taki sitaciji si je izostrila zaupanje v lastno intuiticijo z vsemi možnimi ezoteričnih pripomočki od ciganskih kart do tarota in astroloških kart, izostrila si je socilane komunikacijske veščine in predvsem čut za družbene nezaščitene (predvsem za otroke in druge družbene marginalce, ki so jih trajno ranile neugodne socialne okoliščine npr. ločitve, etnične/verske/narcioanlne delitve), do kterih pa v bistvu ni toliko milsotna kot je aktivna animatorkaza to, da si ne bi pustili vzet samodostojanstva in vere vase kljub trženji okolice, da bi jim ga vzeli in jih ponižali v vlogo žrtev...
Danes se mi je pojavila scena v sanjah, ki je sprovocirana z branjem titudovega opisa življenjske sopotnice in z murileonovimi asociacijami na panteizem. Verjetno bi jih pozabila, če me ne bi zjutraj nek gospod spomnil nanje s pripombo, da je življenje boj za obstanek.
V sanjah sta sredi razkošne zelene pokrajine
Darwin in njegova bodoča izbranka. Darwin ima pred sabo slikarsko platno in skuša ujeti poteze dekleta, dekle pa je polno žara in energije in kaže Darwinu poteze, ki jih je spregledal - teh je pa neskončno. V tej sceni sta Darwin in to dekle še v fazi poznanstva, ki pa naj bi se sčasoma izteklo v resno zvezo.
Temeljni vtis teh sanj je harmoničnost scene in čudovito zlitje dekleta v sanjah s pokrajino. Darwin je tisti, ki skuša zajeti to neulovljivost in skrivnostnost, kar pa se kaže kot neskončna zgodba.
Darwin zame simbolizira opiranje na racionalistične temelje, kar je tudi zaznamovalo dobo, v kateri živimo. Kljub različnim življenjskim nazorom pa je uspeval z ženo (ki je bila po mojem intuitivno bliže resnici) ohranjati harmoničen in srečen zakon.
Sanje izražajo moj osebni nazor. Racionalistična znanost ne more zajeti bistva življenja , lahko pa najde ustvarjalno in harmonično sobivanje z intuitivnim delom. Verjamem, da bo imel ta del v prihodnosti pomembnejšo vlogo kot jo ima sedaj.
Home
Pages: 
(Read 281372 times)
