Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 74 75 76 77 78 ... 90
(Read 278732 times)
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1125 - 15.01.2009 at 15:33:39
 
murileon wrote on 15.01.2009 at 12:52:14:
Ne gre za ogrožanje odnosa. Da se morata dva čutiti, da lahko med njima do česa pride, je tudi jasno. Gre za to, da sem jaz zelo klepetav, razčiščene imam pojme o tem, da je marsikaj relativno, moje misli zelo skačejo, sposoben sem relativizirati vsako vrednoto. V določenem življenskem obdobju sem se počutil precej zafrustriranega in tudi zmeda v moji glavi je bila lepa, zato sem svoje potenciale vlagal in kompenziral v nastopaštvo skozi sarkazem. Sarkazem je pri meni deloma izviral iz bolečine in je bil mišljen kot zabava za ljudi, podajanje informacij in kritika vsega. Pri moji partnerki se je notranja struktura drugače razvijala. Za njo so nekatere stvari svete. Nekatere vrednote so pri njej zabetonirane in imajo zanjo smisel v vseh okoliščinah. Te vrednote so močno vključene v njeno samopodobo. Iz tega kar sem napisal lahko verjetno vidiš, da lahko z lahkoto prihaja do kratkih stikov v komunikaciji. Jaz namreč s sarkazmom tudi napadam, ker v direktnih konfliktih in v trenutkih, ko se je treba jasno odločati, ne znam dobro poskrbeti zase. Zato potem zamera z moje strani, ki potem tolče ven skozi sarkazem. In jasno, sarkazem napada tam, kjer je napadeni najšibkejši. Pri samopodobi. Poleg tega ima partnerka potrebo po nekih visokih standardih, ki jih v veliko stvareh tudi dosega. Sam nekaterim standardom nisem sposoben slediti, nekaterim pa ne želim, ker je to v nasprotjo z mojo potrebo po sproščenem lenobno ustvarjalnem življenju in v nekaterih njenih potrebah oziroma pričakovanjih vidim tudi določeno patologijo. Moja upravičena zamera je v tem, ker včasih za svoja prepričanja, vrednote in pričakovanja napade človekova in sploh ne pomisli, zakaj hudiča on v nekem trenutku ne čuti tako kot ona. Človeka je pripravljena napasti zaradi pomanjkanja sposobnosti ali pa trenutne sposobnosti (bolezen, izčrpanost,...). Nato človeka kaznuje z dolgotrajnim kujanjem ali pa z besnim verbalnim napadom in ga želi potegniti v težavno s čustvi nabito argumentiranje.
Za občasno slabo komunikacijo leži kompleksen razlog v najinih različnih psiholoških strukturah, ki sta se gradili nekaj desetletij.  Patologije so pri obeh. Težave v komunikaciji in zamere pa so občasno toliko močne, da brez nekega dela na sebi in iskanja uvidov ne bi mogla ostati skupaj.

Z namenom, da ohranjaš vajin odnos funkcionalen, si očitno  prisiljen/motiviran u nulo  preštudirat psihično strukturo obeh, hkrati pa  se tud  psihofizičnfizično izolirat od okolja, ki bi vnašalo dodatna neravnotežje v vajino razmerje. V odostnosti zunanje motivacije, ki itak drži  skupaj večino parov, ki jih jest poznam, ti nujno rabiš notranjo/duhovno oporo. Sanje ti  tako po moje niso zgolj sredstvo  za     odkrivanje  tvoje/partneričnine prave/avtentične  psihične  strukture, s poznavnjem katere bi odpravil  komunikacijske šume, ampak v sanjah (po moje) iščeš bolj  motivacijo, ki  bi v temu napornem zavestnemu  početju dal potrebni smisel. Tako da po moje bi bilo zate oz za vajin odnos bolje, da jih ne 'uporabljaš' toliko za analizo vajinih psihičnih struktur, amapak za simuliranje občutja sprejetost/domačnosti, ki ga pogrešaš v vajni skupnosti. Ker če ozavestiš, kaj pravzprav pogrešaš/potrebuješ, potem se bo celotna psihčna struktura brez večjih naporov sama po sebi prilagodila ustvarjanju tega vzdušja ne glede na njene predispozicije, vplivala pa bo seveda tudi na spremembo psihične strukture partnerja.      
Back to top
 
 
IP Logged
 
murileon
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1126 - 16.01.2009 at 07:06:40
 
titud wrote on 15.01.2009 at 15:33:39:
murileon wrote on 15.01.2009 at 12:52:14:
Ne gre za ogrožanje odnosa. Da se morata dva čutiti, da lahko med njima do česa pride, je tudi jasno. Gre za to, da sem jaz zelo klepetav, razčiščene imam pojme o tem, da je marsikaj relativno, moje misli zelo skačejo, sposoben sem relativizirati vsako vrednoto. V določenem življenskem obdobju sem se počutil precej zafrustriranega in tudi zmeda v moji glavi je bila lepa, zato sem svoje potenciale vlagal in kompenziral v nastopaštvo skozi sarkazem. Sarkazem je pri meni deloma izviral iz bolečine in je bil mišljen kot zabava za ljudi, podajanje informacij in kritika vsega. Pri moji partnerki se je notranja struktura drugače razvijala. Za njo so nekatere stvari svete. Nekatere vrednote so pri njej zabetonirane in imajo zanjo smisel v vseh okoliščinah. Te vrednote so močno vključene v njeno samopodobo. Iz tega kar sem napisal lahko verjetno vidiš, da lahko z lahkoto prihaja do kratkih stikov v komunikaciji. Jaz namreč s sarkazmom tudi napadam, ker v direktnih konfliktih in v trenutkih, ko se je treba jasno odločati, ne znam dobro poskrbeti zase. Zato potem zamera z moje strani, ki potem tolče ven skozi sarkazem. In jasno, sarkazem napada tam, kjer je napadeni najšibkejši. Pri samopodobi. Poleg tega ima partnerka potrebo po nekih visokih standardih, ki jih v veliko stvareh tudi dosega. Sam nekaterim standardom nisem sposoben slediti, nekaterim pa ne želim, ker je to v nasprotjo z mojo potrebo po sproščenem lenobno ustvarjalnem življenju in v nekaterih njenih potrebah oziroma pričakovanjih vidim tudi določeno patologijo. Moja upravičena zamera je v tem, ker včasih za svoja prepričanja, vrednote in pričakovanja napade človekova in sploh ne pomisli, zakaj hudiča on v nekem trenutku ne čuti tako kot ona. Človeka je pripravljena napasti zaradi pomanjkanja sposobnosti ali pa trenutne sposobnosti (bolezen, izčrpanost,...). Nato človeka kaznuje z dolgotrajnim kujanjem ali pa z besnim verbalnim napadom in ga želi potegniti v težavno s čustvi nabito argumentiranje.
Za občasno slabo komunikacijo leži kompleksen razlog v najinih različnih psiholoških strukturah, ki sta se gradili nekaj desetletij.  Patologije so pri obeh. Težave v komunikaciji in zamere pa so občasno toliko močne, da brez nekega dela na sebi in iskanja uvidov ne bi mogla ostati skupaj.

Z namenom, da ohranjaš vajin odnos funkcionalen, si očitno  prisiljen/motiviran u nulo  preštudirat psihično strukturo obeh, hkrati pa  se tud  psihofizičnfizično izolirat od okolja, ki bi vnašalo dodatna neravnotežje v vajino razmerje. V odostnosti zunanje motivacije, ki itak drži  skupaj večino parov, ki jih jest poznam, ti nujno rabiš notranjo/duhovno oporo. Sanje ti  tako po moje niso zgolj sredstvo  za     odkrivanje  tvoje/partneričnine prave/avtentične  psihične  strukture, s poznavnjem katere bi odpravil  komunikacijske šume, ampak v sanjah (po moje) iščeš bolj  motivacijo, ki  bi v temu napornem zavestnemu  početju dal potrebni smisel. Tako da po moje bi bilo zate oz za vajin odnos bolje, da jih ne 'uporabljaš' toliko za analizo vajinih psihičnih struktur, amapak za simuliranje občutja sprejetost/domačnosti, ki ga pogrešaš v vajni skupnosti. Ker če ozavestiš, kaj pravzprav pogrešaš/potrebuješ, potem se bo celotna psihčna struktura brez večjih naporov sama po sebi prilagodila ustvarjanju tega vzdušja ne glede na njene predispozicije, vplivala pa bo seveda tudi na spremembo psihične strukture partnerja.        



Kar dobro si napisal. Domačnost in sproščenost rahlo pogrešam. Je pa to tudi posledica spremembe okolja, zato zdaj po kakih dveh letih ta občutrek počasi prihaja.
Kar me pri partnerki privlači je podoben potencial in potreba kot pri meni, le da psihoanalitične stvari ona deloma uporablja tudi v poklicu, kar meni zaenkrat žal še ni uspelo. Glede na mojo relativno mladost v meni še vedno tli upanje, da se bom s tem mogoče kdaj tudi poklicno ukvarjal, kar je glede na mojo trenutno stopnjo izobrazbe zelo pod vprašajem. Če se s psihoterapijo ukvarja človek mlajši od 40 let, je za moje pojme to čisto neresno, razen če gre za kak hud talent. Najboljši časi za tovrstno dejavnost so verjetno po 50. letu.
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1127 - 16.01.2009 at 13:08:20
 
murileon wrote on 16.01.2009 at 07:06:40:
titud wrote on 15.01.2009 at 15:33:39:
murileon wrote on 15.01.2009 at 12:52:14:
Ne gre za ogrožanje odnosa. Da se morata dva čutiti, da lahko med njima do česa pride, je tudi jasno. Gre za to, da sem jaz zelo klepetav, razčiščene imam pojme o tem, da je marsikaj relativno, moje misli zelo skačejo, sposoben sem relativizirati vsako vrednoto. V določenem življenskem obdobju sem se počutil precej zafrustriranega in tudi zmeda v moji glavi je bila lepa, zato sem svoje potenciale vlagal in kompenziral v nastopaštvo skozi sarkazem. Sarkazem je pri meni deloma izviral iz bolečine in je bil mišljen kot zabava za ljudi, podajanje informacij in kritika vsega. Pri moji partnerki se je notranja struktura drugače razvijala. Za njo so nekatere stvari svete. Nekatere vrednote so pri njej zabetonirane in imajo zanjo smisel v vseh okoliščinah. Te vrednote so močno vključene v njeno samopodobo. Iz tega kar sem napisal lahko verjetno vidiš, da lahko z lahkoto prihaja do kratkih stikov v komunikaciji. Jaz namreč s sarkazmom tudi napadam, ker v direktnih konfliktih in v trenutkih, ko se je treba jasno odločati, ne znam dobro poskrbeti zase. Zato potem zamera z moje strani, ki potem tolče ven skozi sarkazem. In jasno, sarkazem napada tam, kjer je napadeni najšibkejši. Pri samopodobi. Poleg tega ima partnerka potrebo po nekih visokih standardih, ki jih v veliko stvareh tudi dosega. Sam nekaterim standardom nisem sposoben slediti, nekaterim pa ne želim, ker je to v nasprotjo z mojo potrebo po sproščenem lenobno ustvarjalnem življenju in v nekaterih njenih potrebah oziroma pričakovanjih vidim tudi določeno patologijo. Moja upravičena zamera je v tem, ker včasih za svoja prepričanja, vrednote in pričakovanja napade človekova in sploh ne pomisli, zakaj hudiča on v nekem trenutku ne čuti tako kot ona. Človeka je pripravljena napasti zaradi pomanjkanja sposobnosti ali pa trenutne sposobnosti (bolezen, izčrpanost,...). Nato človeka kaznuje z dolgotrajnim kujanjem ali pa z besnim verbalnim napadom in ga želi potegniti v težavno s čustvi nabito argumentiranje.
Za občasno slabo komunikacijo leži kompleksen razlog v najinih različnih psiholoških strukturah, ki sta se gradili nekaj desetletij.  Patologije so pri obeh. Težave v komunikaciji in zamere pa so občasno toliko močne, da brez nekega dela na sebi in iskanja uvidov ne bi mogla ostati skupaj.

Z namenom, da ohranjaš vajin odnos funkcionalen, si očitno  prisiljen/motiviran u nulo  preštudirat psihično strukturo obeh, hkrati pa  se tud  psihofizičnfizično izolirat od okolja, ki bi vnašalo dodatna neravnotežje v vajino razmerje. V odostnosti zunanje motivacije, ki itak drži  skupaj večino parov, ki jih jest poznam, ti nujno rabiš notranjo/duhovno oporo. Sanje ti  tako po moje niso zgolj sredstvo  za     odkrivanje  tvoje/partneričnine prave/avtentične  psihične  strukture, s poznavnjem katere bi odpravil  komunikacijske šume, ampak v sanjah (po moje) iščeš bolj  motivacijo, ki  bi v temu napornem zavestnemu  početju dal potrebni smisel. Tako da po moje bi bilo zate oz za vajin odnos bolje, da jih ne 'uporabljaš' toliko za analizo vajinih psihičnih struktur, amapak za simuliranje občutja sprejetost/domačnosti, ki ga pogrešaš v vajni skupnosti. Ker če ozavestiš, kaj pravzprav pogrešaš/potrebuješ, potem se bo celotna psihčna struktura brez večjih naporov sama po sebi prilagodila ustvarjanju tega vzdušja ne glede na njene predispozicije, vplivala pa bo seveda tudi na spremembo psihične strukture partnerja.        



Kar dobro si napisal. Domačnost in sproščenost rahlo pogrešam. Je pa to tudi posledica spremembe okolja, zato zdaj po kakih dveh letih ta občutrek počasi prihaja.
Kar me pri partnerki privlači je podoben potencial in potreba kot pri meni, le da psihoanalitične stvari ona deloma uporablja tudi v poklicu, kar meni zaenkrat žal še ni uspelo. Glede na mojo relativno mladost v meni še vedno tli upanje, da se bom s tem mogoče kdaj tudi poklicno ukvarjal, kar je glede na mojo trenutno stopnjo izobrazbe zelo pod vprašajem. Če se s psihoterapijo ukvarja človek mlajši od 40 let, je za moje pojme to čisto neresno, razen če gre za kak hud talent. Najboljši časi za tovrstno dejavnost so verjetno po 50. letu.

Partnerica pri tebi očitno zbuja strah, da bi bil  zaradi njenih boljših kominkacijskih oz. analitičnih sposobnosti lahko bil zmanipuliran oz. da bi te lahko prepričala, da bi počel nekaj, kar se ne sklada s tvojo predstavo o tvoji vlogi v partnerski skupnosti. Kot sam priznavaš ji v tem komunikacijsko/analitičnem pogledu nisi kos in ji v bistvu ne znaš   na način, ki ti ga v komunikaciji vsiljuje, vlit zaupanja, da sta vsaj kar se temeljnih vrednot skupnosti tiče v bistvu na istem bregu. Sam priznavaš, da reagiraš kot trmast otrok in ji nezavedno nasprotuješ 'iz inata', kar pri partnerici samo krepi potrebo po vedno inovativnjših komunikacijskih pristopih, s katerimi bi ta 'a priori' odpor/nezaupanje pri tebi lahko obšla ali strla, pri tebi pa se zato krepi potreba po vedno 'globjih' argumentih, s katerimi bi lahko utemeljeval svojo obrambno  držo. V takem tekmovalnem vzdušju vedno ostajaš korak zadaj, in vsaj po mojih partneskih izkušnjah se to ne bo spremenilo niti čez  20 let. Na ta način si boš sicer nabral nekaj komunikacijskih in analitičnih znanj/spretnosti, vendar ta ne bodo bistveno vplivala na kvaliteto  vajinega odnosa. Skratka, moral se boš naučit zaupat, da njene boljše komunikacijske/analitične sposbnosti niso nujno uprejene proti tebi, da sta na istem čolnu, ki za funkcionalno plovbo potrebuje tako krmarja  kot veslača in da uspeh ni odisen od tekmovalnosti ampak simbioze in komplementarnosti. Imam občutek, da je za tvojo partnerico to samoumevno in da jo iritira dejstvo, da ti moraš na tem še 'delat', da takšno zaupanje moraš glede na pretekle izkušnje in psihološko strukturo šele zgradit in ji zato moraš dat vedet, da sproti potrebuješ jamstva, da  njena drugčna psihološka struktura in sposobnosti ne ogrožajo tvojega položaja/prispevka k uravnovešenosti  in funkcionalnosti vajine skupnosti.
Back to top
 
 
IP Logged
 
murileon
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1128 - 16.01.2009 at 14:38:51
 
titud wrote on 16.01.2009 at 13:08:20:
murileon wrote on 16.01.2009 at 07:06:40:
titud wrote on 15.01.2009 at 15:33:39:
murileon wrote on 15.01.2009 at 12:52:14:
Ne gre za ogrožanje odnosa. Da se morata dva čutiti, da lahko med njima do česa pride, je tudi jasno. Gre za to, da sem jaz zelo klepetav, razčiščene imam pojme o tem, da je marsikaj relativno, moje misli zelo skačejo, sposoben sem relativizirati vsako vrednoto. V določenem življenskem obdobju sem se počutil precej zafrustriranega in tudi zmeda v moji glavi je bila lepa, zato sem svoje potenciale vlagal in kompenziral v nastopaštvo skozi sarkazem. Sarkazem je pri meni deloma izviral iz bolečine in je bil mišljen kot zabava za ljudi, podajanje informacij in kritika vsega. Pri moji partnerki se je notranja struktura drugače razvijala. Za njo so nekatere stvari svete. Nekatere vrednote so pri njej zabetonirane in imajo zanjo smisel v vseh okoliščinah. Te vrednote so močno vključene v njeno samopodobo. Iz tega kar sem napisal lahko verjetno vidiš, da lahko z lahkoto prihaja do kratkih stikov v komunikaciji. Jaz namreč s sarkazmom tudi napadam, ker v direktnih konfliktih in v trenutkih, ko se je treba jasno odločati, ne znam dobro poskrbeti zase. Zato potem zamera z moje strani, ki potem tolče ven skozi sarkazem. In jasno, sarkazem napada tam, kjer je napadeni najšibkejši. Pri samopodobi. Poleg tega ima partnerka potrebo po nekih visokih standardih, ki jih v veliko stvareh tudi dosega. Sam nekaterim standardom nisem sposoben slediti, nekaterim pa ne želim, ker je to v nasprotjo z mojo potrebo po sproščenem lenobno ustvarjalnem življenju in v nekaterih njenih potrebah oziroma pričakovanjih vidim tudi določeno patologijo. Moja upravičena zamera je v tem, ker včasih za svoja prepričanja, vrednote in pričakovanja napade človekova in sploh ne pomisli, zakaj hudiča on v nekem trenutku ne čuti tako kot ona. Človeka je pripravljena napasti zaradi pomanjkanja sposobnosti ali pa trenutne sposobnosti (bolezen, izčrpanost,...). Nato človeka kaznuje z dolgotrajnim kujanjem ali pa z besnim verbalnim napadom in ga želi potegniti v težavno s čustvi nabito argumentiranje.
Za občasno slabo komunikacijo leži kompleksen razlog v najinih različnih psiholoških strukturah, ki sta se gradili nekaj desetletij.  Patologije so pri obeh. Težave v komunikaciji in zamere pa so občasno toliko močne, da brez nekega dela na sebi in iskanja uvidov ne bi mogla ostati skupaj.

Z namenom, da ohranjaš vajin odnos funkcionalen, si očitno  prisiljen/motiviran u nulo  preštudirat psihično strukturo obeh, hkrati pa  se tud  psihofizičnfizično izolirat od okolja, ki bi vnašalo dodatna neravnotežje v vajino razmerje. V odostnosti zunanje motivacije, ki itak drži  skupaj večino parov, ki jih jest poznam, ti nujno rabiš notranjo/duhovno oporo. Sanje ti  tako po moje niso zgolj sredstvo  za     odkrivanje  tvoje/partneričnine prave/avtentične  psihične  strukture, s poznavnjem katere bi odpravil  komunikacijske šume, ampak v sanjah (po moje) iščeš bolj  motivacijo, ki  bi v temu napornem zavestnemu  početju dal potrebni smisel. Tako da po moje bi bilo zate oz za vajin odnos bolje, da jih ne 'uporabljaš' toliko za analizo vajinih psihičnih struktur, amapak za simuliranje občutja sprejetost/domačnosti, ki ga pogrešaš v vajni skupnosti. Ker če ozavestiš, kaj pravzprav pogrešaš/potrebuješ, potem se bo celotna psihčna struktura brez večjih naporov sama po sebi prilagodila ustvarjanju tega vzdušja ne glede na njene predispozicije, vplivala pa bo seveda tudi na spremembo psihične strukture partnerja.        



Kar dobro si napisal. Domačnost in sproščenost rahlo pogrešam. Je pa to tudi posledica spremembe okolja, zato zdaj po kakih dveh letih ta občutrek počasi prihaja.
Kar me pri partnerki privlači je podoben potencial in potreba kot pri meni, le da psihoanalitične stvari ona deloma uporablja tudi v poklicu, kar meni zaenkrat žal še ni uspelo. Glede na mojo relativno mladost v meni še vedno tli upanje, da se bom s tem mogoče kdaj tudi poklicno ukvarjal, kar je glede na mojo trenutno stopnjo izobrazbe zelo pod vprašajem. Če se s psihoterapijo ukvarja človek mlajši od 40 let, je za moje pojme to čisto neresno, razen če gre za kak hud talent. Najboljši časi za tovrstno dejavnost so verjetno po 50. letu.

Partnerica pri tebi očitno zbuja strah, da bi bil  zaradi njenih boljših kominkacijskih oz. analitičnih sposobnosti lahko bil zmanipuliran oz. da bi te lahko prepričala, da bi počel nekaj, kar se ne sklada s tvojo predstavo o tvoji vlogi v partnerski skupnosti. Kot sam priznavaš ji v tem komunikacijsko/analitičnem pogledu nisi kos in ji v bistvu ne znaš   na način, ki ti ga v komunikaciji vsiljuje, vlit zaupanja, da sta vsaj kar se temeljnih vrednot skupnosti tiče v bistvu na istem bregu. Sam priznavaš, da reagiraš kot trmast otrok in ji nezavedno nasprotuješ 'iz inata', kar pri partnerici samo krepi potrebo po vedno inovativnjših komunikacijskih pristopih, s katerimi bi ta 'a priori' odpor/nezaupanje pri tebi lahko obšla ali strla, pri tebi pa se zato krepi potreba po vedno 'globjih' argumentih, s katerimi bi lahko utemeljeval svojo obrambno  držo. V takem tekmovalnem vzdušju vedno ostajaš korak zadaj, in vsaj po mojih partneskih izkušnjah se to ne bo spremenilo niti čez  20 let. Na ta način si boš sicer nabral nekaj komunikacijskih in analitičnih znanj/spretnosti, vendar ta ne bodo bistveno vplivala na kvaliteto  vajinega odnosa. Skratka, moral se boš naučit zaupat, da njene boljše komunikacijske/analitične sposbnosti niso nujno uprejene proti tebi, da sta na istem čolnu, ki za funkcionalno plovbo potrebuje tako krmarja  kot veslača in da uspeh ni odisen od tekmovalnosti ampak simbioze in komplementarnosti. Imam občutek, da je za tvojo partnerico to samoumevno in da jo iritira dejstvo, da ti moraš na tem še 'delat', da takšno zaupanje moraš glede na pretekle izkušnje in psihološko strukturo šele zgradit in ji zato moraš dat vedet, da sproti potrebuješ jamstva, da  njena drugčna psihološka struktura in sposobnosti ne ogrožajo tvojega položaja/prispevka k uravnovešenosti  in funkcionalnosti vajine skupnosti.    


Jp, thnx za kompleksen prikaz.
Dodal bi še to, da je bit odnosa v katerega sem šel, zame želja po  razvoju in razumevanju. Najina skupna točka je potreba po modrosti. Mogoče je moja potreba po modrosti močnejša, ker je ona deloma že zadovoljna-ena in izpolnjena s svojimi hunanističnimi stališči, kar pa mene iritira, ker vem, da gre tu za rigidnost, ki je v nasprotju z mojimi uvidi oziroma potrebami. Kompleksnost je v življenju vedno v prednosti pred še tako dobronamernimi in humanimi vrednotami.
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1129 - 16.01.2009 at 15:44:01
 
murileon wrote on 16.01.2009 at 14:38:51:
Jp, thnx za kompleksen prikaz.
Dodal bi še to, da je bit odnosa v katerega sem šel, zame želja po  razvoju in razumevanju. Najina skupna točka je potreba po modrosti. Mogoče je moja potreba po modrosti močnejša, ker je ona deloma že zadovoljna-ena in izpolnjena s svojimi hunanističnimi stališči, kar pa mene iritira, ker vem, da gre tu za rigidnost, ki je v nasprotju z mojimi uvidi oziroma potrebami. Kompleksnost je v življenju vedno v prednosti pred še tako dobronamernimi in humanimi vrednotami.

Realizacija potrebe po  osebnostni rasti/razvoju  v intimnem partnerskem odnosu je nujno kompleksnejša od individulane poti. Ima svoje prednosti in priložnosti, hkrati  pa tudi pasti. Fiksira namreč določene v odnos prinešene vzorce, s tem pa jih tudi obelodani, zaradi  česar nam je dana priložnost, da jih ozavestimo in 'raztopimo' posebej če se zavemo, da z njimi prizadnemo oz. oviramo osebnosto rast/razvoj partnerja. V intimnem/sočutnem odnosu naj bi to 'raztapljanje vzorcev' veljalo vzajemno, zato je intimnost/sočutnost vsaj zame pomebnejša od psihosocilanih tehnik in spretnosti posmeznika v odnosu. Oz. drugače povedano: psihosocilane spretnosti so pomembne le toliko, kolkor služijo vzpostvljanju zaupnih/intimnih/sočutnih odnosov in ne tekmovanju za prevzemanje nadzora/vpliva nad vedenjem in mišljenjem drugega. Po moje ga ni višjega etičnega/humanega načela od tega in če pri partnerci čutiš, da  njena načela niso podrejena temu cilju je po moje čisto prav in zdravo za vajino skupnost, da te to iritira.        


Back to top
 
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Sanje
Reply #1130 - 19.01.2009 at 11:13:04
 
Včerej se mi je razmišljanje poklopilo z enimi sanjami, ki sem jih sanjala še poleti. In sem jih pol poiskala.

---
Poslušaj se, spremljaj sanje in vizije, mi je blo rečeno. Spala sem tisto uro, ki jo ujamem med zvonenjem, telefoni in nenehnim dretjem sosedov in sanjala… da se s princem prebijava skozi nek labirint. Četud on ni videt kot princ in se jaz ne počutim ko princesa. To sva. Včasih morava pod zemljo. Včasih po nekih ulicah. Včasih skupaj, včasih posebej. Včasih sva tim in me pazi. Včasih se bori z zmajem. Včasih so situacije bizarne. Na koncu, ko prideta ven, se napotita do gradov. Dva sta, drug ob drugem stojita, malo se celo prelivata in prekrivata. Gradova. In okoli njiju naenkrat iz peska vstanejo pošasti, ki branijo dostop. The last stand, pomislim, ne bova več mogla, preveč je blo, tip je ranjen in jaz obnemogla. In pošasti se razpustijo v veter. Samo še duhovi so, premagane so bile že vmes med bitkami. Rešena sva. In ko pošasti izginejo, gradova zažarita v svetlobi. Moja je modra, njegova bela. Al obratno. In princ in princesa s svojo vojsko odjahata v srečno prihodnost.
---

Nobenih risank nisem gledala prej al pa filmov. Sam vsen zgleda k happy end, a ne. Nečesa..
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1131 - 19.01.2009 at 13:02:11
 
Devi wrote on 19.01.2009 at 11:13:04:
Včerej se mi je razmišljanje poklopilo z enimi sanjami, ki sem jih sanjala še poleti. In sem jih pol poiskala.

---
Poslušaj se, spremljaj sanje in vizije, mi je blo rečeno. Spala sem tisto uro, ki jo ujamem med zvonenjem, telefoni in nenehnim dretjem sosedov in sanjala… da se s princem prebijava skozi nek labirint. Četud on ni videt kot princ in se jaz ne počutim ko princesa. To sva. Včasih morava pod zemljo. Včasih po nekih ulicah. Včasih skupaj, včasih posebej. Včasih sva tim in me pazi. Včasih se bori z zmajem. Včasih so situacije bizarne. Na koncu, ko prideta ven, se napotita do gradov. Dva sta, drug ob drugem stojita, malo se celo prelivata in prekrivata. Gradova. In okoli njiju naenkrat iz peska vstanejo pošasti, ki branijo dostop. The last stand, pomislim, ne bova več mogla, preveč je blo, tip je ranjen in jaz obnemogla. In pošasti se razpustijo v veter. Samo še duhovi so, premagane so bile že vmes med bitkami. Rešena sva. In ko pošasti izginejo, gradova zažarita v svetlobi. Moja je modra, njegova bela. Al obratno. In princ in princesa s svojo vojsko odjahata v srečno prihodnost.
---

Nobenih risank nisem gledala prej al pa filmov. Sam vsen zgleda k happy end, a ne. Nečesa..


Meni izpade, kot da je izčrpanost/obnemoglost zaradi bojev za osvojitev gradu sama po sebi odrešilna. Kot da so pošasti kreacije vložene energije v osvojitev gradu in ko se ta  izčrpa v spopadih z njimi (ko izčrpajo vso energijo, ki jih je vzpostavlja), se sesujejo sami vase. Ko se v bojih s pošastmi porabi energija za osvojitev gradu, razpade tudi energija, ki vzdržuje sam grad. Ta zato razpade na dva gradova, ki se ne vzdržujeta več na potrebi po zavojevanju ampak nudita brepogojno zavetje izčrpanim, saj imata svojo lastno energijo (ožarjenopst). Slikovito in poučno...  


Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Sanje
Reply #1132 - 19.01.2009 at 21:53:21
 
Devi wrote on 19.01.2009 at 11:13:04:
Sam vsen zgleda k happy end, a ne. Nečesa..

Sam bi bil vesel, če bi bil moj sanjski svet tako barvit.
Če bi tole sanjal jaz, bi dal iz moje žabje temno sive perspektive tem sanjam naslov Upanje.
Zate pa ne vem, kaj naj tukaj rečem.

bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
plesnamesecu
Ex Member




Re: Sanje
Reply #1133 - 20.01.2009 at 09:07:08
 
Devi wrote on 19.01.2009 at 11:13:04:
Nobenih risank nisem gledala prej al pa filmov. Sam vsen zgleda k happy end, a ne. Nečesa..


Izgleda kot srečna razrešitev notranjih bojev, ali pa neke pomembne bitke. Saj risanke pa filmi tu niso potrebni  Smiley.
Back to top
 
 
IP Logged
 
murileon
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1134 - 20.01.2009 at 14:27:16
 
Devi wrote on 19.01.2009 at 11:13:04:
Včerej se mi je razmišljanje poklopilo z enimi sanjami, ki sem jih sanjala še poleti. In sem jih pol poiskala.

---
Poslušaj se, spremljaj sanje in vizije, mi je blo rečeno. Spala sem tisto uro, ki jo ujamem med zvonenjem, telefoni in nenehnim dretjem sosedov in sanjala… da se s princem prebijava skozi nek labirint. Četud on ni videt kot princ in se jaz ne počutim ko princesa. To sva. Včasih morava pod zemljo. Včasih po nekih ulicah. Včasih skupaj, včasih posebej. Včasih sva tim in me pazi. Včasih se bori z zmajem. Včasih so situacije bizarne. Na koncu, ko prideta ven, se napotita do gradov. Dva sta, drug ob drugem stojita, malo se celo prelivata in prekrivata. Gradova. In okoli njiju naenkrat iz peska vstanejo pošasti, ki branijo dostop. The last stand, pomislim, ne bova več mogla, preveč je blo, tip je ranjen in jaz obnemogla. In pošasti se razpustijo v veter. Samo še duhovi so, premagane so bile že vmes med bitkami. Rešena sva. In ko pošasti izginejo, gradova zažarita v svetlobi. Moja je modra, njegova bela. Al obratno. In princ in princesa s svojo vojsko odjahata v srečno prihodnost.
---

Nobenih risank nisem gledala prej al pa filmov. Sam vsen zgleda k happy end, a ne. Nečesa..


Meni se zdijo te sanje zelo življenske. Govorijo o tem, da ti še kar dobro uspeva živeti po svojih avtentičnih potrebah. Sicer se s tvojim animusom zapletata v viharje in labirinte notranjega dogajanja. Potenciale za stik s sabo imaš precej velike. Tista svetloba sploh govori o modrostnih potencialih. Upam, da s tisto vojsko, princ in princeza, ne hočeta preveč in ne izzivata usode. Tvoja popotovanja in borbe zaenkrat dajejo dobre rezultate Smiley. Potenciali za prihodnost so še boljši. Očitno znaš z volkodlaki in duhovi, ki jih nosiš v sebi. Brez prask seveda ne gre Smiley. Si gospodar svojega notranjega sveta.
Back to top
 
 
IP Logged
 
murileon
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1135 - 21.01.2009 at 08:11:02
 
Danes sem imel ene kar zanimive in deloma sproščujoče sanje:

Z mano začne iskati kontakt mlada visoko noseča punca. Komunikacijsko mi je očitno naklonjena. Zgleda, da sem ji tudi všeč. Kot da si želi z mano prijateljevati. Gre za prijeten občutek in mi druženje z njo paše. Imam slab občutek, ker mimo hodijo člani nekdanje družine (babica, mama, oče, Ana,...) in deluje druženje z njo kot neka prepovedana ali pa vsaj posmeha deležna intima. Zato se te intime deloma izogibam, deloma pa jo sprejemam in si dopovedujem, da moje življenje nikogar nič ne briga.

S partnerko si ogledujeva neko stanovanje v bloku, ki je obdan z drevesi in zelenjem. Očitno je to posledica delne zapuščenosti bloka, ampak to zelenje da okolju tega bloka poseben občutek okolja, ki je življenju naklonjeno. Partnerka reče, da bi tukaj tudi ona želela živeti. Pred blokom je cesta, ki je pot do individualne hiše, kjer sta parkirana dva avtomobila. Ta dva avtomobila me ne motita, ker je drugače parkirišče skoraj prazno in avtomobilov praktično ni. Gledam to parkirišče in ocenjujem, če je dovolj primerno mesto za otroke, kjer bi se lahko igrali. Stopim par korakov naprej in vidim čudovito igrišče, sicer rahlo zaraščeno, ampak to mu daje le še poseben čar. Nato grem okoli bloka in vidim, da je blok na drugi strani deloma porušen, vendar še dovolj dober za bivanje. Nato gledam okoli in vidim, da je polno stavb razrušenih in porušenih. Začnem se spraševati, kaj se je temu mestu zgodilo, kot da bi doživelo vojno. Kljub temu, da v sloveniji vojne že dolgo ni bilo, se je to na nek način zgodilo. Ob misli, kaj se je zgodilo me grabi obžalovanje in jok. Poskušam se orientirati, kje v sloveniji to mesto sploh je, nekako pridem do sklepa, da verjetno na primorskem, ker je nekako v zraku, da je morje blizu.
Potem skupaj s sodelavcem, s katerim hodim večkrat na kavo, hodim po hodniku tega bloka. Blok je skoraj nenaseljen in precej zapuščen, vendar je občutek v njem super. Blok daje občutek prostornosti in komoditete. Pravo nasprotje trenutnih gradenj, kjer je malo prostorov, kjer si zaradi nerealno visokih cen prisiljen živeti utesnjeno. Hoja po tem bloku daje občutek počitniških hišic, kjer si na oddihu. Mogoče bodo v tem bloku nameščeni tudi kaki begunci, ampak zdi se mi, da zaradi prostornosti, komoditete in dobre gradnje ne bodo moteči oziroma prehrupni za okolico.
Potem s tem sodelavcem še nekje hodim, nakar nek neresen mulc prinese trojne hlače, ki jih je prerastel, ne da bi jih nosil. Jasno je, da so te hlače meni premale, zato namignem sodelavcu, ki je nižje rasti, da se mu vsekakor splača vzeti te troje hlač, ker so kvalitetne, lepe in skoraj zastonj.
Nato se mi mudi do direktorja. Tam presenečen ugotovim, da ocenjujejo mojo dvoletno poskusno dobo. Direktor mi reče, da sem jo uspešno prestal. Po najstniško sem malo ogrorčen, kako si me drznejo sploh ocenjevati, saj je vendar jasno, da sem ustrezen kader. Da bi mi direktor dal vedeti, da nisem bil čisto suveren, mi reče, da si prevečkrat kaj domov odnesem. Šokirano ga pogledam in rečem, da to ni res, vendar njegova avtoriteta poraja dvom v moje prepričanje. Nato se oglasi bivša sodelavka, ki reče, da si kdaj odnesem domov kaj sladkega. Nato rečem, da to pa ja, ker imam rad sladkarije.


Te sanje govorijo o skupnem življenju z mojo partnerko oziroma mojem, mogoče najinem, dozorevanju za skupno življenje.

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1136 - 21.01.2009 at 11:43:48
 
murileon wrote on 21.01.2009 at 08:11:02:
Danes sem imel ene kar zanimive in deloma sproščujoče sanje:

Z mano začne iskati kontakt mlada visoko noseča punca. Komunikacijsko mi je očitno naklonjena. Zgleda, da sem ji tudi všeč. Kot da si želi z mano prijateljevati. Gre za prijeten občutek in mi druženje z njo paše. Imam slab občutek, ker mimo hodijo člani nekdanje družine (babica, mama, oče, Ana,...) in deluje druženje z njo kot neka prepovedana ali pa vsaj posmeha deležna intima. Zato se te intime deloma izogibam, deloma pa jo sprejemam in si dopovedujem, da moje življenje nikogar nič ne briga.


Kopmpenzatorne sanje nedvomno, v katerih  dnevno frustracijo zaradi občutka podrejenosti v komunikaciji s partnerko kompenziraš tako, da odtehta nelagadje spričo negotovosti glede tvojega onosa z nosečo tujko. Naparedek je intimnost je vrednota, ki presega moralne sodbe drugih.

Quote:
S partnerko si ogledujeva neko stanovanje v bloku, ki je obdan z drevesi in zelenjem. Očitno je to posledica delne zapuščenosti bloka, ampak to zelenje da okolju tega bloka poseben občutek okolja, ki je življenju naklonjeno. Partnerka reče, da bi tukaj tudi ona želela živeti. Pred blokom je cesta, ki je pot do individualne hiše, kjer sta parkirana dva avtomobila. Ta dva avtomobila me ne motita, ker je drugače parkirišče skoraj prazno in avtomobilov praktično ni. Gledam to parkirišče in ocenjujem, če je dovolj primerno mesto za otroke, kjer bi se lahko igrali. Stopim par korakov naprej in vidim čudovito igrišče, sicer rahlo zaraščeno, ampak to mu daje le še poseben čar. Nato grem okoli bloka in vidim, da je blok na drugi strani deloma porušen, vendar še dovolj dober za bivanje. Nato gledam okoli in vidim, da je polno stavb razrušenih in porušenih. Začnem se spraševati, kaj se je temu mestu zgodilo, kot da bi doživelo vojno. Kljub temu, da v sloveniji vojne že dolgo ni bilo, se je to na nek način zgodilo. Ob misli, kaj se je zgodilo me grabi obžalovanje in jok. Poskušam se orientirati, kje v sloveniji to mesto sploh je, nekako pridem do sklepa, da verjetno na primorskem, ker je nekako v zraku, da je morje blizu.
Potem skupaj s sodelavcem, s katerim hodim večkrat na kavo, hodim po hodniku tega bloka. Blok je skoraj nenaseljen in precej zapuščen, vendar je občutek v njem super. Blok daje občutek prostornosti in komoditete. Pravo nasprotje trenutnih gradenj, kjer je malo prostorov, kjer si zaradi nerealno visokih cen prisiljen živeti utesnjeno. Hoja po tem bloku daje občutek počitniških hišic, kjer si na oddihu. Mogoče bodo v tem bloku nameščeni tudi kaki begunci, ampak zdi se mi, da zaradi prostornosti, komoditete in dobre gradnje ne bodo moteči oziroma prehrupni za okolico.


V sanjah se odraža izolacija vajine skupnosti od okolja kot upostošnje tega okolja, ki pa ga ni povzročila izolacija ampak je tvoja potreba po izolaciji    tako okolje le izbrala. Zato razrušeno okolje ne deluje ogrožujoče. Da osamitev ne pozroči razpada širše supnosti (ki se kaže kot  soseske) je zelo sprošujoč namig, saj je izbira lokacije bivanja že posledica razpada vezi s širšo skupnostjo, ki omogoča miren in vitalen razvoj partnerske skupnosti s hkratno reintegracijo v širšo skupnost.

Quote:
Potem s tem sodelavcem še nekje hodim, nakar nek neresen mulc prinese trojne hlače, ki jih je prerastel, ne da bi jih nosil. Jasno je, da so te hlače meni premale, zato namignem sodelavcu, ki je nižje rasti, da se mu vsekakor splača vzeti te troje hlač, ker so kvalitetne, lepe in skoraj zastonj.


Morda je to znamenje poskusa reintegracije z okoljem (sosesko), sicer negotava in posredna z občutkom slabe vesti do opustošenja, a vendar spodbudna...

Quote:
Nato se mi mudi do direktorja. Tam presenečen ugotovim, da ocenjujejo mojo dvoletno poskusno dobo. Direktor mi reče, da sem jo uspešno prestal. Po najstniško sem malo ogrorčen, kako si me drznejo sploh ocenjevati, saj je vendar jasno, da sem ustrezen kader. Da bi mi direktor dal vedeti, da nisem bil čisto suveren, mi reče, da si prevečkrat kaj domov odnesem. Šokirano ga pogledam in rečem, da to ni res, vendar njegova avtoriteta poraja dvom v moje prepričanje. Nato se oglasi bivša sodelavka, ki reče, da si kdaj odnesem domov kaj sladkega. Nato rečem, da to pa ja, ker imam rad sladkarije.


Reintegrativno ne začneš delovati  (kljub opustošenju, ki ga nisi ti povzročil, ampak samo izbral - zoprn   šef) samo ti, ampak  tudi okolje samo (dobronamerna/hudomušna sodelavka)...

Back to top
 
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Sanje
Reply #1137 - 21.01.2009 at 16:20:26
 
murileon wrote on 20.01.2009 at 14:27:16:
Tvoja popotovanja in borbe zaenkrat dajejo dobre rezultate Smiley. Potenciali za prihodnost so še boljši.

Ja, bitk nekak nikol ni konec. Vedno so ble, vedno zgleda bodo. Zadnja leta mi grejo nekak čedalje boljše, sam včasih sem res že zmatrana od vsega skup.
Pomisla sem, da je happy end poudarjen zato, ker se mi včasih zdi, da sem nehala verjet v srečne konce.
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Sanje
Reply #1138 - 21.01.2009 at 16:55:43
 
murileon wrote on 21.01.2009 at 08:11:02:
Z mano začne iskati kontakt mlada visoko noseča punca. Komunikacijsko mi je očitno naklonjena. Zgleda, da sem ji tudi všeč. Kot da si želi z mano prijateljevati. Gre za prijeten občutek in mi druženje z njo paše. Imam slab občutek, ker mimo hodijo člani nekdanje družine (babica, mama, oče, Ana,...) in deluje druženje z njo kot neka prepovedana ali pa vsaj posmeha deležna intima. Zato se te intime deloma izogibam, deloma pa jo sprejemam in si dopovedujem, da moje življenje nikogar nič ne briga.

Spet maš nosečnost (zanositev, otrok iz prejšnjih sanj) Smiley Ne vem, meni zgleda še vedno kot ustvarjanje nečesa novega. Novo življenje, ampak še tolk čisto, ranljivo, občutljivo, da ga je treba varovat. Preveč občutljivo, da bi tvoja družina lahko razumela. Ker zgleda drugačno. Blo ti je dano zaupanje in zgleda dragoceno in zdi se, ko da se zavedaš, da moraš to nekako zaščitit. Mogoče postavit bolj jasne meje, do kje lahko vplivajo na tebe. Otrest se krivde, ker je potrebno te meje postavit.

V nadaljevanju sanj imaš krasen star blok, ruševine iz vojn in zelenje, naklonjenost življenju, otroško igrišče.
Čist intuitivno bi rekla, da si se mogoče sam v sebi vrnil do nekih temeljev, odkoder je dobro graditi dalje. (Včasih se nam v nekem obdobju nekej zalomi na polno, nekej hudega se zgodi, nekaj zruši in zdi se da se na tem nikol več ne bo dalo graditi. Iz trme včasih rečemo, tole več nočem, tole ne priznavam več, to bom pustil in začel nekje drugje, od začetka in drugače. al pa rečemo, to na sebi ne maram, tak več ne bom, ta del sebe bom uničil, ker je preslab ali predober in ker preveč trpim zaradi njega.) In ko se odrežemo od nečesa, dela sebe, starih korenin, se mi zdi, da nikoli ne uspemo. Nekako ne moreš bit nekaj drugega, kot to, kar si. Kot da si se v sebi nekako vrnil spet nazaj do trenutka, ko si nekaj presekal in poskušal naredit rez. Zdej se vračaš in vidiš, da so se nekoč tu dogajale vojne. na jok ti gre in hudo ti je. malo je zapuščeno, ampak življenje ima vseeno rado ta kraj. tvoji partnerki je všeč. In splača se it od tu dalje.
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
murileon
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: male
Re: Sanje
Reply #1139 - 21.01.2009 at 20:07:10
 
Devi wrote on 21.01.2009 at 16:20:26:
murileon wrote on 20.01.2009 at 14:27:16:
Tvoja popotovanja in borbe zaenkrat dajejo dobre rezultate Smiley. Potenciali za prihodnost so še boljši.

Ja, bitk nekak nikol ni konec. Vedno so ble, vedno zgleda bodo. Zadnja leta mi grejo nekak čedalje boljše, sam včasih sem res že zmatrana od vsega skup.
Pomisla sem, da je happy end poudarjen zato, ker se mi včasih zdi, da sem nehala verjet v srečne konce.


Mogoče je treba v sebi pogledati za stvarmi, ki te zadovoljujejo, umirjajo, izpolnjujejo in poiskati način življenja, ki ne bo zahteval nenehnih borb. Borbe in trud so potrebni, niso pa vse. Verjetno je za tvoj razvoj in mir tovrstni način bil potreben. Je še vedno? Verjetno je potrebno začeti uporabljati material, ki si ga pridobivala iz borb in z njim graditi. Ne odjahati mimo gradu, ampak se v njega naseliti in se ukoreniniti.

Mogoče je odgovor v tej tvoji projekciji:

"Čist intuitivno bi rekla, da si se mogoče sam v sebi vrnil do nekih temeljev, odkoder je dobro graditi dalje. (Včasih se nam v nekem obdobju nekej zalomi na polno, nekej hudega se zgodi, nekaj zruši in zdi se da se na tem nikol več ne bo dalo graditi. Iz trme včasih rečemo, tole več nočem, tole ne priznavam več, to bom pustil in začel nekje drugje, od začetka in drugače. al pa rečemo, to na sebi ne maram, tak več ne bom, ta del sebe bom uničil, ker je preslab ali predober in ker preveč trpim zaradi njega.) In ko se odrežemo od nečesa, dela sebe, starih korenin, se mi zdi, da nikoli ne uspemo. Nekako ne moreš bit nekaj drugega, kot to, kar si. Kot da si se v sebi nekako vrnil spet nazaj do trenutka, ko si nekaj presekal in poskušal naredit rez."
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 74 75 76 77 78 ... 90