El Pesnik wrote on 12.01.2009 at 21:11:24:


Strinjam se s tabo, da pretirana uporaba razuma škodi intuiciji. Človek mora kar paziti, da se prepogosto ne ujame v notranje brezplodno mletje razuma.
Smo pa zavestna bitja. To nam je bilo dano. S tvojim enostranskim pogledom bi se odrekli daru, ki nam je bil dan. Razumu in zavesti. Jaz uživam v tem, da vem kdo sem in kaj se z mano dogaja. Intuicija je nezavedno zaznavanje. Čar tega kar tukaj delamo je komunikacija med zavednim in nezavednim. Torej sodelovanje med dvema človekovima deloma, zavednim in nezavednim. Prepuščati se samo nezavednemu in verjeti, da nezavedno vse ve, se mi zdi malo revno in neresno. Tudi nezavedno se uči, kar lahko vidiš, če spremljaš sanje. Gre za učenje, ne za uživanje ob doživljanju.
Vsekakor pa je v doživljanju sanjanja možno tudi uživati, kar se zelo strinjam s tabo. In ni nobene potrebe in smisla, da bi si človek vsake sanje poskušal razlagati. To je podobno, kot če greš na sprehod in samo opazuješ okolico. Super pripombo si dal.
Tudi odpori do dela na sanjah se pogosto dogajajo, ker ima človek notranje procese in določenih stvari na zavestnem nivoju v nekem trenutku niti ne prenaša. Življenje je naporno in človek res nima vedno energije, da bi se ukvarjal sam s sabo. Hvala za tvojo pripombo, veliko si povedal.

Prav fajn vas je brat in glej, poet, vse sta že odlično odgovorila murileon in titud. Se strinjam z njima.

Moje današnje sanje:

Nekako se zavem ali izvem, da partnerka ni uporabljala zaščite pred zanositvijo. Scena je postavljena v nekem zasneženem urbanem kraju. Posledica sta dva otroka, ki sta mi tuja. Besen sem na njo, da mi je s tem, ko mi je zavestno prikrivala neuporabljanje kontracepcije, na glavo nakopala veliko breme. Celo ugotovim, da ta otroka najbrž nista moja.
Nato se scena prestavi v moj prejšnji dom. Praznuje se božič, oziroma večer je, ko božiček prinese darila. Iz užaljenosti sploh ne obdarim svojih domačih, oziroma dam pod smreko-jelko samo tisto, kar sem že pred časom nabavil. Zaradi užaljenosti mi je zmanjkalo energije za veselje. Babica me vpraša, če res in zakaj nisem ljudi obdaril. Povem, da je moj odnos s partnerko trenutno zelo slab. Pokara me, da stvari preveč črno vidim.
Nato partnerka hodi za mano in se mi dobrika. Besen in grob sem do nje in pričakujem, da se mi neha dobrikati in se delati, kot da je med nama vse v redu. Partnerka se v sanjah obnaša, kot da najine zveze nič ne more ogroziti. Nato je poleg nje eden od sinov. Gre za malega čokatega mišičastega podivjanega cigana, ki po postavi spominja na partnerko. Nekaj se ga dotaknem, da bi mu nekaj dopovedal, nakar popolnoma podivja. Poskušam ga umiriti kot malega otroka, kar podivjanost samo poveča. Postane celo nevaren, zato ga raje pustim pri miru.
Nato je scena novoletno dogajanje v trgovskem centru. Še naprej se kujam in nič ne naredim, da bi se tudi sam kaj pripravil na praznovanje novega leta. Trgovine so še deloma odprte, vendar nočem nič kupiti. Partnerka še vedno hodi za mano in se obnaša, kot da je med nama vse ok. V dogajanju se dodatno pojavijo neki ljudje in moj šef iz službe. Nekdo me vpraša, če je moj šef kompetenten in sposoben za vodenje oddelka v službi. Odgovorim mu, da je moj šef doktor znanosti in so njegove sposobnosti in zavzetost kvečejmu višje od potrebnih in zahtevanih.

Na kaj se sanje nanašajo:

Včeraj sva se s partnerko spičila. Ta konflikt po navadi poteka tako, da jaz nič hudega sluteč nekaj rečem, nakar ona ponori. Do mene se začne obnašati pokroviteljsko in začne besno argumentirati njeno stališče. Ker je to zame ponižujoče in sem zaradi takšne reakcije pretresen, začnem ustavljati reakcijo in ji povem, naj se ne dere. Užaljen se umaknem, nato ji povem, da če želi, da se udeležim partnerske terapije (v sanjah darila pod božično jelko, zame so razne terapije in delo na sebi kot bonboni iz bonbonijere) pričakujem opravičilo za obnašanje. Ne vem, kako naj se drugače kosam s srboritostjo. Če se podredim in sem servilen, srednjeročno zaradi prevelikega občutka podrejanja postanem nevrotičen. Nakar še bolj popeni, prileti za mano na wc, kjer me zmoti med uriniranjem in deluje, kot da hoče z mano obračunati (verbalno in emocionalno, fizično nasilje ji na srečo prepovedujejo njena prepričanja). S povzdignjenim glasom jo prosim, da zapusti wc.

Mislim, da so v sanjah vse osebe moji aspekti. Tudi partnerka in mali cigan. Partnerka predstavlja moje sprejemanje odnosa in zveze, ki jih negujejo prijetni in komunikacijski trenutki med nama. Cigan predstavlja avtentičnost, ki se ne da, predstavlja pa tudi nesocializiranost in neolikanost ter inferiornost otroka napram zrelemu človeku. Babica predstavlja zagovornika skupnosti; partnerko imam kljub težavam rad in sem se na njo deloma že navadil. Šef predstavlja moje kompetence in sposobnosti. Tuja otroka mojo odtujenost. Trgovski center predstavlja kvalitetnemu avtentičnemu življenju nenaklonjeno moderno okolje v meni, ki daje potuho razvajenosti in infantilnosti. Božična jelka in novoletni čas predstavljata aspekte veselja in smisla. Ni mi točno jasno, kaj je skrivanje neuporabe kontracepcije. Mogoče skrivanje neprevidnosti. Moji filtri, kaj smem reči in kaj ne, so zelo švoh. Zelo švoh zaznavam težave sogovornika. Težave na intuitivnem nezavednem nivoju hitro in dobro zaznam in jih zelo rad uporabljam pri uporabi sarkazma s katerim kompenziram bežanje iz konflikta; agresijo kanaliziram v sarkazem in poniževanje, ker je ne znam dobro uporabljati v direktnem spopadu (zdravo agresijo sem imel v otroštvu prepovedano, vrednota je bila, moraš biti priden in ubogati). Moja partnerka ima določene težave zelo izrazite in že velikokrat sem naletel na mino, pa se še vedno ne znam paziti in deloma tudi trmoglavim v prepričanju, da je avtentična komunikacija med partnerjema temelj odnosa; zanimivo je, da se je v najinih sanjah pojavil simbol invalida; v mojih sanjah jaz invalide naganjam iz stanovanja, da bomo v stanovanju sploh lahko živeli, v njenih sanjah pa invalida brani pred grobo sodelavko. Tu gre tudi za njeno globoko prepričanje, da je do hendikepov treba biti zelo obziren. Sam se s tem ne strinjam vedno, saj pretirano zagovarjanje in zaščitništvo hendikepa ali inferiornosti daje le-temu potuho in prepogosto ohranja nezdrave in nekvalitetne odnose ter preprečuje razvoj. Spoznavam tudi, da je družina skupnost, kjer je pazljivost potrebna, vendar sem mnenja, da med partnerjema pazljivost ni potrebna. V tem smislu moja partnerka zame ni najbolj primerna. Sem pa kljub temu z njo skupaj, ker v globalu kvalitetna komunikacija obstaja in je odnos tudi zelo evolutiven. Vsak človek pač ima napake in težave s katerimi mora dilati. Težava je pač stres in napor, ki ga je treba vlagati, ko se zgodijo scene. Scene pa zelo slabo prenašam, kar pa je moja velika hiba in moja inferiornost in sem navajen, da se raje podredim kot pa da grem v konflikt, zaradi česar v neuravnoteženem odnosu zelo hitro postanem nevrotičen.
Sanje kažejo mojo trenutno psihično realnost. Prikaz te realnosti je spodbudil včerajšnji dogodek. Te sanje s samim  dogodkom na nek način nimajo nobene zveze.

El Pesnik wrote on 14.01.2009 at 09:51:09:


Ti pripisuješ nezavednemu neko popolnost, ki je nima. Tvoja napaka je tudi v tem, da gledaš na nezavedno kot neko samostojno zavestno strukturo.
Daj, uporabi malo zdrave pameti. Kako bi ti funkcioniral brez zavesti? Po nekem programu ali kaj? Bi rad bil drevo, ki ga raste. Pač to nisi, si človek, ki ima poleg nezavednega tudi dar zavedanja. A ni nekaj lepega, da veš zase, da veš da obstajaš ? Se ti zdi marjetica bolj napredno bitje od tebe ? Vsaka stvar ima svoje pasti. Tako zavedno kot nezavedno. In ne želi si, da te bi začelo nezavedno preplavljati, končal boš v umobolnici. In to zares, brez kakega heca ! Nezavedno je surova energija. Je kot morje, v katerem lahko najdeš veliko zanimivega, lahko se pa v njem vtopiš.
Verjetno boš presenečen, da se z iskanjem uvidov iz sanj, da vplivati na nezavedno in z njim sodelovati. Nezavedno je kot kri, ki pa se spreminja. Kot morje, tudi nezavedno nima svoje zavesti, zato moraš modrost iz nezavednega izluščiti sam, z zavestnim delom. Glede na tvoje pisanje imaš bolj malo izkušenj z nezavednim in sanjami. Vsi se učimo.
Kar se tiče tvojih strahov o podjarmljanju nezavednega, ne se bat. Nezavedno je tako veliko in mogočno, da je takšno razmišljanje brezu vsakega smisla. Tebi nagaja kvečejmu kak pesimistično skeptični aspekt s katerim se boriš. Moraš ga ozavestiti.
Sanje so kraljevska pot do nezavednega, ki nam je vsem dana. Zakaj bi izumljal roko, če roko že imaš.

murileon wrote on 14.01.2009 at 10:33:30:

Saj tudi je. Kaj boš rekel, da intuicija ni neodvisni del? O tem govorim, za zavestnim delom (umom) je celo morje vesolja. Zanimivo kako se vsak človek začne izredno hitro razburjati, kakor hitro nakažeš alternativo tistemu, kar tisti človek pridiga. Murileon se razburi, če mu alternativiziraš analizo sanj, Alojz se pa razburi, če mu alternativiziraš Prometeja. Pa ali moramo biti ljudje res taki zapečkarji? Da vsi gonimo samo svojo strujo? A ne bi mogli narediti ene velike sinteze vsega?

murileon wrote on 14.01.2009 at 10:33:30:

Spet se ne razumemo. Nisem rekel, da nezavedno odpihne tvojo zavest - to je tvoj strah. Rekel sem samo, da mi sedaj dobesedno blokiramo nezavedno, potem se pa samo malo igramo z njim v sanjah. Seveda ohraniš zavedni del, samo je pa problem da je ta zavedni del v nas 100% navit, nezavednega pa sploh ne uporabljamo, oz. zelo redko ko se nam oglasi intuicija.

murileon wrote on 14.01.2009 at 10:33:30:

O čem ti to?

murileon wrote on 14.01.2009 at 10:33:30:

Po mojem se gre pri ljudeh, ki končajo v umobolnici za nekaj drugega. Tam se sploh ne gre za nezavedno, ker nezavedno jaz smatram je naša osebna energija in moč, tako da si niti približno ne morem predstavjati, da bi ti škodila - je tvoja povezava z vesoljem. Pri umskih pacientih se gre pa bolj za to, da so miselni vzorci tako močni in trdovratni in da se na neki točki sprevrže ves um, ker um bi raje imel prav, kot pa da bi preživel. In ko se določenih umskih vzorcev ne more znebiti, kar bi odstranilo trpljenje, ampak se človek kr jih drži, takrat se um sprevrže samo zaradi lastnega vztrajanja na vzorcih in trpljenje je premočno, človeku se pa zmeša. In da, nemara takrat nezavedno res preplavi, samo zavestni um ni zdrav, potem je pa tako ali tako vseeno kaj se dogaja. Samo nezavednega dela sebe se pa jaz nikakor ne bojim, ker točno vem da je to pravi del mene samega in moja povezava z vesoljem, pa tudi zmešanja se ne bojim, ker toliko pa že vem, da če me kakšen vzorec obremenjuje, da se pojavi trpljenje, takrat jaz veliko raje odvržem vzorec, kot pa da bi še naprej trpel. Zato ne skrbi.

murileon wrote on 14.01.2009 at 10:33:30:

Eh, tvoje nezavedno (ki je tvoje razsvetljenje) je že sedaj podjarmljeno s strani zavednega, lahko to zanikaš? Ne vem, če so vse tiste gospe, ki so pisale Velike Sanjske Bukve, kdaj v resnici kaj pomembnega spoznale, ali pa so se pač samo igrale s sanjskimi simboli, ki jih je določal omejen zavestni del.

Devi wrote on 13.01.2009 at 21:07:25:

Zakaj so te te sanje zabavale?

bp

El Pesnik wrote on 14.01.2009 at 11:06:52:


Gospe, ki so pisale sanjske bukve !?   Uživaj, beri, uči se, spoznavaj in veliko užitkov pri tem. Si pa vabljen, da daš kake svoje sanje sodelujočim v interpretacijo .

Moje današnje sanje so se mi zdele ekstremno dolge. Spomnim se celega niza situacij, v katerih pa sem ves čas bežal pred smrtjo, pred nesmiselnim pobijanjem, ki je potekalo vse okrog, v nekih spopadanjih katerim nisem poznal smisla, niti nisem znal identificirat strani, razen svoje. Prizori so se menjali, situacije tudi, nikdar se nisem srečal s smrtjo iz oči v oči, vendar sem ves čas moral razmišljat, oprezat gledat in se premikat okrog, da sem se izognil situaciji, v kateri bi bil s tem neposredno soočen. Prizori so se pojavljali tako dolgo, da sem se začel že v sanjah spraševat, zakaj se mi ves čas ponavlja ena in ista situacija z manjšimi variacijami.
Kasneje sem razmišljal, da gre morda za metaforo, sliko mojega defenzivnega pristopa k življenju, ko vedno bolj reagiram na okoliščine in ne poznam ali zasledujem svojih želja. Vse to morda tudi pojasni, kaj je tisto, kar me tako pritegne pri kom drugem.