Quote:


Torej govorijo te sanje o kvaliteti odnosov. Glede na tvoje navdušenje nad profesionalnostjo prodajalke, v odnosih pričakuješ profesionalnost. Nič lahkotnega ne pride v poštev. Za kužka ni dovolj prostora. Verjetno zato, ker z energijo, ki jo premoreš, gradiš silno urejene angleške vrtove, ki pa so premali. Kič pa itak ni vreden, da bi se človek z njim ukvarjal. Pozabljaš, da je tudi kič lahko umetnost. Pa še poceni je. Dostopen marsikomu. "Ni to neka visoka erotika, pač pa prijetna kurbirska lahkotnost." Nič ekskluzivnega. Čisto možno, da gre vsanjah samo za objektivni prikaz tvojih sorodnic. Me je pa malo zmotil zadnji in predzadnji del sanj, ki me je malo ziritiral.
Ženske pogosto uporabljate besedo želeti, v resnici pa gre za vaša pričakovanja, ki so na meji zahtev. Tako si v zadnjem delu sanj napisala, da predavateljica "želi", da preučiš fascikle. Torej zahteva in potem skupaj obe vložita veliko energije. Je res potrebna, se splača? Bi bilo mogoče bolj pametno urediti kak preprosti veliki vrt za kužka?
Pač moje misli, nič kar bi človek nujno vzel za sveto.

Včeraj popoldne sva z ženo  peljala k veterinarju  uspavat domačega psa, ki je sicer doživel skoraj  18 človeških  let (100 pasjih). V čakalnici mi je poginil kar v naročju (žena je odšla ven, ker ni mogla gledat, kako se pes matra),  zato (oz. kljub temu) je bila to zame precej stresna situacija. Zvečer mi je sin povedal, da dela za časopis članek o tem, da nekje zakonodaja omogoča vročitev obtožnih dokumentov osmuljencu kar na njegov face-book naslov, ki naj bi sodišču zadoščal za identifikacijo. Zadevi so se mi sanjah povezale in odrazile takole:

Z ženo prispeva v nek obema slabo poznano mesto. Parkiram v neki ulici blizu naslova, na katerega sem očitno namenjen. Rečem ji, naj počaka kar pri avtu, ker imam za opravit neko zoprno zadevo. Blizu najdem v neki gasi naslov stare stavbe, na katerem moram kar v nabiralnik  oddat eno zadevo iz sodišča. Ko se obrnem, da da bi se vrnil k avtu, je bila ulica povsem drugačna  kot ob odhodu od avta. Začnem iskati 'pravo' ulico, prehodim veliko ulic in nobena mi ni niti približno znana. Celo ponavlajo se ne, zato spoznam, da se kar sproti  kreirajo  in da ne gre za to, da  bil pozabljiv ali  da bi se izgubil. Pogrešam/izgubim  pa mobitel in vse dokumente, saj opazim, da tudi jakna, v kateri sem oblečen ni moja oz. jo spoznam kot jakno, ki sem jo videl na nekem stolu pred neko restvracijo in sem jo očitno kar zamenjal oz. vzel sabo. Sanje se končajo z občutkom precejšnje brezizhodnosti in hkrati z v ozadju prisotnem sumu, da vse to ne more biti res, zato me za izgubljeno ženo/avto niti ne skrbi lastnemu občutju brezizhodnosti primerno...

Quote:

Po moje je v ozadju sanjsko kreiranega subjektivnega sveta, ki se spremeni zaradi izpolnjevanja/dogajanja nekih  dolžnosti/nujnosti (nujna sta samo smrt in davki  ) obstajala tudi subjektivna zavest o obstoju od tega sveta  neodvisnega ali vsaj ločenega objektivnega sveta, ki se ga  izguba osebne identitite in subjektivna dezorentiranost ne dotakne bistveno. Mogoče je k temu 'sumu' v sanjah pripomoglo fizično distanciranje moje žene in njeno presentljivo  objektiven pogled na nujnost pasje  smrti ('vendarle je bil star 100 pasjih let'), s katerim je blažila mojo skoraj otročjo  subjektivno prizadetost. K sanjski dezorinetaciji v prostoru pa je po moje pripomoglo fizično dejstvo, da sem na ženino zahtevo/željo iz stanovanja takoj odstranil vse, kar je bilo povezano s psom, zato se mi je dom zdel tuj/spremenjen   že pred odhodm v posteljo...

Quote:


Smrt tistega,ki skupnost vzdržuje, ne pomeni nujno tudi razpada skupnosti: Vsaj za tiste ne, ki   skupnost še naprej potrebujejo za vzdrževanje lastne identitete. Takšna skupnost je lahko zgolj simbolna in traja dokler se simbolno ne izprazni, pa še potlej se lahko dolgo časa vzdržuje preko obhajanja  izpraznjenih obredij. Vso pravico imaš  iz takega obrednega obhajanja izstopit, vendar se je res za vprašat, ali je tako dejanje fer do tistih, ki simbolno skupnost še vedno potrebujejo. Če ti je kaj do njih, potem sodeljuj, dobro pa je, da jim  hkrati daš vedeti, da si samo fer do njih in da sama tega ne potrebuješ, ker bodo sicer poskušali izrabljati skupnost kot krinko za izavjanje nadzora in oblasti nad tvojim življenjem podobno kot tvoja babica. Osebno sem bil priča in akter  kar nekaj razhodom s takimi skupnostmi (tudi z občutkom lastne 'krivde'), za katere pa se je izkazalo, da so   živele/životarile svoje izpraznjeno/okostenelo življenje ne toliko zato, ker bi jih prizadel moj razhod z njimi, ampak predvsem zato, ker so bile že prej le 'šlep' palica oz kompenzacija tisim, ki niso uspeli zgardit svojih avtentičnih skupnosti...

Pred par dnevi sem imel sanje iz katerih se spomnim samo dveh simbolov oziroma kratkih situacij.
Bil sem oblečen v spodnje hlače, kakeršne je nosila moja babica. Ženskosti ni imela razvite. Vedno je nosila spodnje hlače podobne današnjim bokserkam, ki pa so meni kot otroku delovale popolnoma nežensko, feminilno popolnoma nerazvito. Bog ne daj, da bi svoje gate kdaj poimenovala hlačke. To so bile striktno hlače. Jaz sem v sanjah oblečen v slične gate, le da se temu bolj reče hlačke. Lepe roza, erotične, prijetne mehke tople. Zgleda tudi, da je moje telo podobno ženskemu telesu. Kot otrok sem se vedno totalno zgražal, če me je kdo zamenjal s punčko. Pa tudi ženska patetika in dekliškost so mi vedno delovali inferiorno, nekaj, s čimer se pravi moški res ne more identificirati. V sanjah pa mi je na trenutek sicer malo nelagodno, ampak si rečem, pa kaj, če delujem dekliško in dekliško erotično.
Nato se še spomnim, da kakih deset do zob oboroženih policajev izvaja neko preiskavo. Išče krivca. V tisti dekliški opravi pomislim, da se nimam česa bati, saj nič ne skrivam.
Par dni sem rabil, da sem natuhtal ta dva kompleksna simbola. Eden je moj odnos do feminilnosti in do svojega aspekta ženskosti. Do zob oboroženi policaji so moj aspekt, ki kar naprej nekaj tuhta, ocenjuje, precenjuje, sodi, obsoja, komentira, pametuje, v bistvu vedno išče krivca, kar je daleč od feminilnega razumevanja, empatije, rahločutnosti. Kakor je bilo lepo vidno tudi na tem forumu, včasih iščem neke krivce za kolektivne situacije in rad molariziram. Ta aspekt se seveda prebuja vkonfliktih s partnerko, kjer v svojih mislih meljem njeno krivdo. Moja partnerka ima oba aspekta, ki sta tu v mojih sanjah, tudi precej razvita in tudi precej avtonomna, neodvisna od kontrole zavesti. Glede na to, da sem v sanjah "deklica v prvi osebi", kaže po mojih izkušnjah na to, da mi sprejemanje feminilnosti in "potreba po nenapadanju feminilnosti" počasi prihaja v zavest. Ko je moja partnerka ogrožena, se prebudi njen animus, ki reagira strogo, vojaško, policajsko, tudi divje. Njena dekliškost pa je ogrožena zaradi njenega pomanjkanja samozavesti na tem področju. Verjetno vsaka ženska do neke mere trpi za tako "boleznijo", razen kake ledene kraljice, ki so čisto prepričane v svojo vzvišenost in privlačnost.
V glavnem, borba v partnerskem odnosu, mi je počasi odprla potrebo po prebujenju mojega ženskega aspekta, oziroma po višji kvaliteti delovanja moje anime. Moja anima je drugače bolj histerično in k smiljenju nagnjeno bitje, kot je bila moja babica.

Nato je kak dan kasneje v znamenju virusa, ki je napadel družino in tudi meni že pošteno načel imunski sistem, ter obiska nekega predavanja o sinhroniciteti. Ker sem doma čuval sina, sem imel možnost se spomniti kakih sanj. Prepričan sem bil, da bodo v znamenju prejšnje dnevnega dogajanja. Pa niso bila. Spet se spomnim samo enega simbola in kratkega dogajanja. V sanjah naj bi kupil srebrnik za cca 40€. Po mojih trenutnih merilih je to denar, ki ga ne moreš zanemariti. Partnerka me v sanjah opozori, da to sploh ni srebrnik. Začuden nad sabo, ker je to očitno en navaden medeninasti gumb, kot se jih spomnim na plaščih babice ali ene njene prijateljice Ane, ki mi je več kot babica in je del stare družine. Nato se srebernik-gumb spremeni v kovanec jugoslovanskih dinarjev, gor je letnica 197...in še ena številka, verjetno ni pomembno. Dinarji so v današnjih dneh na naših tleh postali neuporabna, brezvredna valuta.
Ker sem zaradi težav v komunikaciji s partnerko razmišljal, bolj nezavedno kot zavedno, o tem, da se bom mogoče moral preseliti nazaj od koder prihajam, so me sanje opozorile, da take vrste razmišljanja niso nič vredna. Recimo, da sem v to vlagal energijo v višini 40€. Družini iz katere prihajam je najbolje šlo v sedemdesetih letih. Ko so nosili tiste cenene gumbe. Ampak čas je šel naprej in to dandanes zame več nima smisla. No, mimogrede, tisti gumbi so na otip prijetni in topli in me spominjajo na Ano, ki jo imam še vedno rad. Ni imela otrok in se je navezala na naju z bratom. Precej uravnovešena oseba je, kljub njeni nizki izobrazbi in precej težkemu življenju. Verjetno je v tem tudi nekaj kompenzatornosti. Ko je v odnosu s partnerko težko, dobim nostalgijo po občutkih razumevanja.
Modre sanje . Kot zmeraj, le razumem jih le včasih.

murileon wrote on 21.12.2008 at 13:35:30:


Meni se zdi kar precej kompenzatornosti v teh sanjah. Kolikor razumem skozi te sanje, je pravzaprav tisto, kar si pogrešal pri babici nežnost, toplina in ljubezen, kar je nekoliko nadomestila tukaj omenjena gospa Ana. Lik ženstvenosti sicer pri otroku ponavadi uteleša mati, ne babica. Babica je običajno bolj varuhinja ognjišča, modra žena.

murileon wrote on 21.12.2008 at 13:35:30:

Meni se zdi, da te sanje govorijo tudi o drugosti, drugačnosti, o tistem, kar se ne ujema s tvojimi predstavami in pričakovanji, povezanimi z ženskami v tvojem življenju. Ali pa tudi s tistimi zunanjimi splošnimi predstavami, recimo ko primerjaš kakšne "cosmo girls" in dejansko osebo pred teboj.

Tukaj so ti že poočitali, da si pasivno agresiven, kakšna nežnejša duša se je morda (vsaj nazivno) celo odvrnila od nadaljne debate (prav tako lahko recimo tudi zaradi moje brezobzirnosti), če imaš doma podoben način komuniciranja, je to lahko potencialni generator medosebnih konfliktov.

Vendar to sploh še ni vse, zdi se mi, da si negotov v svoji novi vlogi partnerja in očeta, pričakovanja svoje partnerke pa večkrat doživljaš kot pritisk. Obrambne reakcije so spet lahko generator napetosti in konfliktov, izrečenih ali neizrečenih. Vsaj po mojih izkušnjah.

Tretji del je, da se ne počutiš dobro v svojih čevljih niti v zunanjem svetu, tudi tu si negotov, nezadovoljen z odnosi, v konfliktnem ali dvojnem odnosu do različnih avtoritet, od katerih se počutiš  odvisen, da ne rečem celo na nek čuden način nanje navezan.

Poleg tega si pa še pod zunanjim pritiskom, znašel si se, če sem te prav razumel, v denarni stiski, za katero še ne poznaš poti ven, niti ne vem, ali jo morda iščeš, ali se morda umikaš.

Zadnji del, ki se mi je zdel zanimiv v tvojih preteklih sanjah, je konflikt med hedonizmom in askezo. Ne vem točno, ali gre za notranji ali družinski konflikt, povezan pa je po mojem z denarnimi problemi, to novo situacijo, na katero še ne poznaš odgovora in načinom njenega reševanja.  Zdi se mi, da pod hudim pritiskom iščeš sočutje, usmiljenje, nekoga, ki ti bo v tej zapleteni situaciji prinesel neko zavetje, vsaj majhno olajšanje, kot jo recimu prinese jokajočemu otroku sladoledna lučka. Vendar je to pričakovanje in reakcija po mojem otročja. Dejansko prej potrebuješ vzpostavit odnos, v katerem si bosta s partnerko v vzpodbudo, podporo, olajšanje, okolje skupnega načrtovanja in reševanja težav, ne pa vir pritiska na drugega.

Rožnate hlačke pa samo v tej luči spet slikajo probleme, ki jih imaš s svojo vlogo v družini, odnosom do partnerke in odnosom do sveta, avtoritete, ki ga trenutna kriza oz. stiska dela še posebej hudega.

bp