Na prvi pogled je tole vprašanje neumnost, saj je bistvo newageja parav poglabljanje vase.
Sem pa iz ust človeka, ki o teh stvareh veliko ve, slišal, da je vsa ta newage krama en sam beg pred samim sabo. Napabekovanje enih metod, teorij, v katere ful verjameš in ker verjameš vse ostaja na površju, čutiš in spoznavaš to kar ti sugerirajo, kar bi rad čutil, spoznal... Sam sem se z newegom spoznal pred veliko leti in kmalu odšel iz teh krogov, nekako instant in meni nerazumno, nespoznavno...
Newage kot beg mi je vse bolj verjetna teorija, vsaj če sodim po znancih, ki so padli not. Pa nebi detaljno o tem, saj gre za daljše osebne štorije. Ena bežna znanka je ful obvladala vse sorte tehnik, vse ji je šlo, obvladala je sceno, kar naenkrat pa je ni bilo več in rekli so, da se je zlomila. Druga pa ful beži od kupa tem, že 20 let stara, sicer boleča zgodba, jo ful vrže, ravna se po instinktu, čeprav je očitno, da gre za stare že davno neresnične strahove ... PA je bila nekdaj odprta, vedoželjna, o vsem si se lahko pogovarjal.

Kaj mislite?

Ja, možno je, da je res New Age tudi beg pred sabo , kot nekaka Satanova zvijača  . Zato pa se tudi jaz počasi oddaljujem od N.A.   . In, obračam "svojo barko življenja" proti New Religion, al' kako bi reku,; Universal Religion  ... = bolj proti Bogu .

Skupno new age bi bilo lahko raziskovanje drugih (neobičajnih) oblik zavesti. Če je to beg, potem se ta beg običajno nadaljuje iz ene v drugo obliko teh spremnjenih  zavesti, ker tako kot običajna tudi nobena od spremenjenih  oblik ne izpolnjuje pričakovanja, s katerimi se jih lotiš razikovat. Prej ko slej spoznaš, da zevesti kot taki ni mogoče ubežat, da je le takšno ali drugačno orodje spoznavanja sveta in sebe v njem, brez uporabe  katerega ni ne sveta ne tebe v njem.

Sem se ravnokar  znova posvetil castanedi oz. njegovi tretji knjigi, poti v ixtlan. Konča se spoznanjem vrača oz. z njegovim napotkom castanedi, da ko bo izkusil svet skozi spremenjeno zavest, ta svet zanj nikoli ne bo več isti: nikoli več se bo  bo mogel vrniti domov (v ixtlan), vedno bo bo lahko le na poti v ta ixtlan. Skrtaka, če folk išče novi dom v new age-u, ker s starim ni zadovoljen ali mu v njme ne znese, naj se sprememb lastne zavesti ne  loteva, če hkrati ni pripravljen, da bo stari dom izgubu za zmeraj in da bo zato prisiljen bit vedno le na poti v ixtlan....        

Coool, ! ! Podpis ! ! Veš, ti " En Bk" sploh nis' tolk Bk', kukr se podpisuješ . Sicer si pa res dobro odgovoril   . Sam nadaljuj še tko naprej  .
Pa lep pozdrav , iz duhovnih nižav , čaw , by Boštjan

titud wrote on 19.03.2007 at 13:48:05:


Zdej, a je slepa ulica res slepa ulica a ne, ker je tud ugotovitev, da je ulica slepa, premik. Pa tud, a razvoj pomen zmerej nekaj dobrega, ker razvoj je tud maligen komot.

en_bk wrote on 19.03.2007 at 14:17:08:


Maligen razvoj je le ena od oblik slepe ulice, v kateri zavest  ustvarjja take okoliščine, v katerih se razvija le navidezno, saj se zažira v lastno osnovo. Premik se potem lahko zgodi le iz ničelne točke, iz dna, iz razkroja vsakršnih (trdnih/starih) osnov. Če je za premik potrebnna zavest o tem  ničelnem  temelju, potem tud o.k., jeba pa je, ker se zna zgodit, da ta nićelen temlej postane  ponor zavesti same.        

titud wrote on 19.03.2007 at 11:14:16:



Druge (neobičajne) oblike zavesti???

A mi lahko navedeš konkretno (po možnosti na podlagi svoje lastne izkušnje, brez raznih Castaned) kaj je to običajna oblika zavesti?

A mi lahko navedeš konkretno (zopet po možnosti na podlagi svoje lastne izkušnje) kaj  je to neobičajna oblika zavesti?

In še to, naštej mi (ker govoriš v množini, zopet po možnosti na podlagi svoje lastne izkušnje) vsaj tri oblike "teh spremenjenih" zavesti.

V pričakovanju odgovorov in ene same nezavesti.

titud wrote on 19.03.2007 at 14:47:18:


Zdej, Titud, ne vem če te glih razumem okol navideznega razvoja, ničelnega temelja in ponora zavesti. Rajtam da ne.
Lej, samo en tak primerček, recimo da pri razvoju /pa da se omejim samo na individualizacijo in separacijo/ ni kakih deficitov al suficitov dejavnikov skozi posamezne faze, se pravi, da je razvoj optimalen, človek razvije tako, eee, skladno, koherentno identiteto in v partnerskem odnosu dopolnjuje, dodaja, razširja svojo individualnost, se prav, se ne zgubi, ostane on, zdej zmožen prijateljstva, intimnosti ob enem prilagajanju a ne.
Ajd, če pa dejavniki niso bili optimalni, kaj vem, mrbit že med simbiozo al pa v fazi separiranja, al pa kdaj drugič, in ni izoblikoval koherentne identitete, tak ponavadi partnerstvo vidi kt zlivanje v eno /odvisnost/ al pa se sploh izogiba intimnosti zarad strahu, da ne bi zgubu svoje kao integritete /izolacija/.
In če se mal obrneš okol, lahko komot najdeš take fest patološke partnerske skupnosti na različnih stopnjah razvoja a ne in samcev, ki niso zmožni sobivanja tud.
Kako tak maligni razvoj spravt nazaj v pozicijo nula si jst ne predstavljam, lahko si pa predstavljam prisotnost novih dejavnikov, ki ta razvoj preusmerijo nekam v eno drugo smer, to pa ja.