Tole je pa čisto kontra kot navaja Goleman (ali kaj že je pisec Čustvene inteligence)
Um, kaj hudiča naj bi to bilo??

Jaz pa bi potrdil, kot sem izvedel od mojega duhovnega brata, ki je tudi prebral raziskave , da je od vseh najpomembnejša t.i. " Srčna inteligenca " , kar tudi sam čedalje bolj spoznavam + čutim , ( dasiravno jo imam še precej bore malo  ) . No, pa lep, sončen dan, še naprej ... Boštjan, Minkendorf ... "Love will set You free" ...

Če ima um misel, to še ne pomeni, da je pameten. Misel je pač misel. Ne vem kje si ti v teh interpretacijah inteligence zasledil pamet.

ne vem, kam če to dat, pa bom dala semle, pa bom polinkala še mal drugje.. kokr sm srčala po forumu

sem krajšala po filingu
ni časa pregledat tipkarskih napak
:*

Barbara Marciniak: Bringers of the Dawn = Prinašalci zore : Teachings from the Pleiadians = učenja Plejadčanov(plejadcev? )

14 pogl. Čustva - Skrivnost v Kroniki Časa

V tem vesolju obstajajo tisti, ki morajo šele odkriti človeška čustva. [...] Ljudje imajo v sebi skrito nekaj, kar je zelo dragoceno za evolucijo vesolja. [...]

[...] Bili ste v karanteni, skoraj tako kot da bi bili v ječah časa tako dolgo, da so nove dobe, ko so prišle v ospredje, pozabile, da ste bili tukaj.

Vendar obstajajo tisti, ki niso pozabili. Oni so vas poslali na nalogo, da spremenite vse to: da prinesete spomin v ospredje in da prinesete vrednost človeškega obstoja nazaj na čelo stvarjenja. Potrebni ste zato, ker imate nekaj, o čemer mnoge druge vrste nimajo pojma: čustva. [...]

Čuvaji Časa vedo, kje so zaklenjeni podatki in našli so vas; vi ste bili izbrani, da jih prinesete na svetlo. Prišli smo naprej - ali nazaj iz našega časovnega obdobja - da pomagamo tistim med vami, ki imajo nalogo odkleniti anale človeške DNA. Tu smo zato, da vam jih pomagamo urediti v vašem lastnem bitju in potem postati del Žive Knjižnice.

[...]Energija se pošilja sem [na Zemljo] v tem času zato, da bi preusmerila določene sile univerzuma da bi se uskladile  in privedle to vesolje v simultano zavedanje svoje identitete. To, kar je na Zemlji, je nekakšna zaklenjena skrivnost v kroniki časa in opraviti ima s čustvi. V tem daru čustev sta obilje in bogastvo; tu je neverjetna sposobnost prehajanja mnogih različnih realnosti in za gibanje skozi in doživljanje mnogih različnih stanj zavesti [(zavedanja? .- awareness)]. Čustvo omogoča določenim energijam zlivanje, stapljanje, povezovanje in združevanje v uresničevanju samih sebe. Brez čustva te vezi ne more biti.

[...]

Obstja načrt kako katapultirati in poslati energijo v novo izkušnjo. V tem času, je Zemlja [...] orodje za ponovno vzpostavitev čustev, z namenom dojemanja vseh identitet zgoščenih v eno. [...] odkrivate, kaj lahko postanete. Ne obstaja nobena vnaprej ustvarjena ideja o tem, kaj se bo zgodilo. To je nov teritorij.

Čustva so ključ do vsega tega. Kot človeška bitja potrebujete čustva, da vas povežejo z vašim duhovnim jazom. Čustva so bistvena v razumevanju duhovnosti, ker čustva porajajo občutke. Mentalno telo in fizično telo sta zelo povezana, kakor sta tudi čustveno telo in duhovno telo. Duhovno telo je, seveda, telo, ki obstaja preko fizičnih omejitev. Potrebujete čustva, da razumete nefizično, kar je razlog, zakaj so bila čustva na tem planetu tako kontrolirana. Čustveno vam je bilo dovoljenega zelo malo prostora in spodbujajo vas, d se počutite nemočne ali prestrašene.

Mnogi med vami nočete iti prek teh čustvenih barier in skozi vaše osebne meje, ker utegne biti boleče. Radi bi samo rekli "abrakadabara" in gledali, kako izginejo. Bolečina vam prinese občutek. Če ne morete čutiti na noben drug način, včasih zato da bi pritegnili lastno pozornost trmastega človeka, ustvarite bolečino, da si pokažete razpon svojih sposobnosti in da sami sebe spravite nazaj v življenje. Na ta način lahko čutite bogastvo tega, kako je biti živ.

Večina ljudi se boji svojega čustvenega ali čutečega središča; bojijo se čutiti. Zaupajte svojim občutkom ne glede na to, kakšni so. Zaupajte, da vas nekam vodijo in da vas način, kako čutite, lahko privede spoznanje. Vsi želite biti v življenju in hkrati biti odmaknjeni iz njega. Govorite: "Naj bom preprosto tukaj in naj bom močna oseba, samo ne bi rad-a preveč čutil-a ali sodelovala, ker preveč boli in me bo posrkalo dol. Ne zaupam življenju."

Ko se ne boste bali čutiti, in boste šli preko obsojanja in si boste dovolili čutiti na vse načine, kar jih čutite, boste imeli mogočen preboj, ker se boste zmožni peljati z občutkom v druge resničnosti. Nekatere izmed vas je strah čutiti in sodelovati v tej resničnosti, kaj šele da bi se peljali v druge resničnosti, zato, ker ne zaupate svojim občutkom. Če si želite pospešitve, se potopite v nekaj, kar povzroči občutek. Nehajte postopati okrog situacije, da bi lahko mislili, da imate vse pod nadzorom. Poglobite se v sredino in potem poglejte, če imate vse pod kontrolo.

Ne gre za to, da en bi vedeli, kako čutit, gre za to, da se bojite svojih občutkov. Ne veste, kaj bi počeli z njimi, ko jih čutite. V vas zbudijo občutek nemoči, zato jih povezujete  s pomenom "O, ne, zamočil-a sem." V vašem sistemu prepričanj imate mejo, ki govori, da ko se dogaja nekaj čustvenega in prinaša bolečino ali jezo, potem to ni dobro. Čas je, da nehate hoditi po prstih okrog stvari in se izogibati svojim čustvom.

Jeza služi namenu. Vsi bi radi opravili z njo: radi bi jo pometli pod preprogo in se obnašali, kot da je zanič. Vedete se kot da je gnila zelenjava, vržete jo ven in jo pokopljete na vrtu za hišo, kot da nima namena. Poudarjamo, da strah ima namen in da jeza ima namen. Če bi si dovolili izraziti in doživljati svoje strahove, kar bi utegnilo voditi k izražanju vaše jeze, bi se nekaj naučili. Tisti med vami, ki se opbupano skušate izogniti strahu in jezi, in ki se zares bojite teh občutkov, se imate naučiti nekaj velikega iz teh čustev. Čustva so tehnike  ki vas premaknejo preko meja vaše osebne identitete in obnašanja in vi se preprosto bojite, da bi to doživeli.

Večino časa je vse, kar si želite to, da bi bili sprejeti. Zdi se vam, da ne boste nikomur všeč, če boste počeli določene stvari ali se čutili na določen način, zato si ne dovolite, da bi čutili na tiste določene načine. Od tod izvira jeza. Jezni ste zato, ker sami sebe sodite, kaj smete in česa ne smete. Če si ne dovolite čutiti, se ne morete učiti. Čutenje vas povezuje z življenjem.

Občutki v ljudeh služijo celi paleti namenov. Vas vse spodbujamo, da prosim zaupate in gojite in se zanašate na svoje občutke. Razumite, da so vaši občutki vaša vozovnica za vožnjo v mnogodimenzionalne resničnosti, kamor morate iti, če se resno igrate to igro. V mnogodimenzionalnih resničnostih se učite držati in fokusirati več različnih verzij sebe hkrati. Občutki vas lahko pripeljejo v te kraje, natančneje: občutki ki jim zaupate. Mnogi med vami ste zelo sumničavi in gospodovalni do svojih občutkov. Določenim občutkom ne dovolite, da bi se pokazali, ali pa jih obsojate, ko pridejo na plan, namesto da bi opazovali, kam vas vodijo, ali kaj naredijo za vas.

Ker se nečesa bojite, se zadržujete pred tem, da bi to doživeli, ker ste zgradili zid, na katerem piše: "Če grem tja, je slabo." Pritisnete na zavore. Dejansko bo vaš strah prej ali slej energiziral izkušnjo v vaše razvoj, ker je vsaka misel potegnjena v obliko glede na čustveni vpliv za njo. Zato je včasih najbolj krasna stvar, kar jih lahko naredimo, da preposto rečemo "Ah, pa kaj, Jaz grem tja. Predam se." Potem pa opravite s tem, da ste tam in ne skrbite da bi bili osrediščeni, medtem ko ste v vašeč čutečem centru. Če nameravate iti v vaš čuteči center in imeti vedno kontrolo, si ne dajete razpona gibanja, ki je potreben, da se peljete s čustvi ki podirajo meje in sisteme prepričanj.

Jeza ima svoj namen. Jeza ni nesmiselna in bolečina ni nesmiselna. Vse vas nekam vodi. Lahko se namerno odločite, da greste v vaš čuteči center in se naučite biti tam medtem ko raziskujete priložnosti. Če rečete "Jaz bom osrediščena tam," zveni, kot da si ne boste dovolili nobenih premikov znotraj njega. Namesto tega se samo namenite, da bosteimeli osrediščenost. Osrediščenost ne pomeni, da se stvari ne pretakajo; pomeni, da dovolite, da se stvari gibljejo. Naj se bo čoln ravnokar prevrnil ali pa je v mirni vodi, vi to dovolite.  Peljete se z njim, potem pridete ven iz dogodka, ki je bil mirna ali divja vožnja. Vaša čustva niso samo hrana za druge, so hrana za vas. Tako se hranite in ustvarjate svojo identiteto. To je vaša identiteta kot frekvenca iz vaših čustev. Čustva vas hranijo in hranijo vaša 'pozivna pisma v obstoj'.

Opravili boste z vsako izmed svojih meja, preprosto zato, ker tega nočete storiti. Z veseljem bi rekli "Zlati zvezdni prah, izniči vse, kar me je omejevalo. Bum! Svoboden-na sem!" Idealno bi bilo preprosto. To je klasičen primer hotenja, da bi se ponovno povezali tako, da bi se izognili čutečemu centru. Imate določena čustven aprepričanja ali občutke ki pomagajo pri nastajanju teh meja zunaj vas, tako da ko poderete mejo, se morate soočiti s čustvom, ki je tisto mejo prej sploh postavil tja. Skozi vaše čustveno telo ste povezni z vašim duhovnim telesom. Utegnete si želeti obiti nekaj, kar je težko, a morate čutiti svojo pot skozi to.

Radi bi pometli težke stvari pod preprogo in pravite "Nočem delat teh stvari," ko so težke stvari vaši dragulji. Tudi če odkrijete, da imate stoentisoč meja, naj vas to ne zafrustrira. Preprosto recit "To je pa zanimivo." Poglejte meje, ki ste jih postavili, namesto da jih preklinjate, preprosto opazujte jih poglejte, če lahko odkrijete, kako/zakaj so nastale. Oglejte si, kakšnemu namenu so služile - v katerih trgovinah ste nakupovali, ko ste kupili te stvari.

Takoj ko ste priznate, prepoznate in ste voljni spustiti nekaj, se premakne.  Ko se oklepate ali bojite ali mislite "Všeč mi je ta meja; to mi zelo dobro služi," tedaj se omejujete.

Naučiti se morate ljubiti svoja čustva. Dokler opisujete nekaj kot težavno, povzročate, d je težavno. Nihče drug, kot vi. Upirate se in obsojate spremembe, ki prihajajo. Čutitet, da en veste, kaj se dogaja in želite imeti kontrolo. /nadzor. Kontrola je nekaj zelo primernega in zelo priročnega. Nanesti jo je treba na pravem mestu in ob pravem času - kakor superlepilo.  Superlepilo na napačnem mestu nič kaj ne koristi. Ste kdaj superzlepili svoje dlani ali ustnice? Naučiti se morate uporabljati kontrolo tako, kot superlepilo. Če zamočite s superlepilom, se zataknete in ne morete storiti nič. S kontrolo je enako: Z njo se zataknete, in prilepi vas na nekaj, na kar vam ni treba bit prilepljeni. Bit morate zelo izbirčni pri odločanju, kaj boste kontrolirali in česa ne. Star človeški vzorec ali paradigma=perspektiva, ki obstaja pravi "Biti moraš pod nadzorom."

Ti, kot član Družine Luči, doživljaš prebujenje. Potrenuješ svoja čustva. Spoprijateljiti se moraš s svojimi čustvi, ker skozi čustva lahko splezaš po lestvi do mnogodimenzionalnega sebe-jaza in sistema 12 čaker in raziskuješ kar odkriješ. Skozi čustva lahko določiš če se nekaj dogaja ali ne. Logični um se odmakne, ko se nekaj dogaja brez da bi bilo telo vključeno v občutke. Občutek registrira spremembo frekvence. Logični um ne registria spremembe frekvence.

Doživljaš prebujenje spremembe frekvence. Vodeni stem, da spremenite mnogo deležev svojega življenja in da se odrečete mnogim stvarem. Ne upirajte se spremembam in se učite brez kontrole, ker ne veste, kaj prihaja in se vam zdi, da so vam vaša čustva v napoto. Vaša čustva vam preprosto želijo nekaj pokazati; ni vam všeč, kermislite, da se vaša čustva vmešavajo ali vas bodo spravila v zadrego.

V bistvu ni treba nič reči sam sebi. Ko me situacija pripelje recimo do točke, ko bi nekdaj začel na "nasprotnike" burno reagirati, se sedaj trudim čim prej umakniti. Pa naj bo to užaljena, jezna .. partnerka, butatst tip, ki išče kraval, sodelavec ki ne bi nič delal.. Ko stvari razumeš namreč veš, da ko človeka na drugi strani ugrabijo čustva, smiselen dialog ni več mogoč. Ne da veš, to čutiš, enostavno se ti zdi bedno se vključiti v kontraproduktivni dialog.
To je zame čustvena zrelost - izraz inteligenca imam rezerviran za IQ.

Moja metoda je, da čustva z razumevanjem spreminjam. Pa ni dosti razumeti, potrebno je globinsko spoznati, zakaj se jeziš in ko vidiš, da je to neumno, da nima veze s človekom na katerega se jeziš, da se morda jeziš zaradi sebe... in sčasoma - ker tudi tvoj čustveni svet zapopade nekoristnost ali kontraproduktivnost jeze, ne planeš več. V bistvu se pred jezo ali čemerkoli neproduktivnim sčasoma pojavi nek drug občutek, da si recimo prišla do točke, ko se nima smisla več pogovarjati in se umakneš - fizično ali v drugo debato. Ko nekdo začne vpiti nate se zaveš da je morda čustveno ugrabljen in do to ne dela resnični on), ne pa da se počutiš napadeno.

Ne pozabit, da nas skoraj vedno usmerjajo čustva, pa čeprav izgleda, da gre za pamet in zato bi lahko tudi rekli, da z razumevanje našega čustveneag odzivanja gradimo nov sistem odzivanja, bolj smiselen. In ščasoma ni nobenega krotenja ker zavest nesmisla (kontraproduktivnosti) vpitja, celotedenkega molka med partnerjema.. prehiti nesmiselno reakcijo ali ap jo vsaj pravočasno prekine.
Torej ne zatirati ampak skozi prepoznavanje spreminjati svoj čustveni svet. Velikokrat uporabljam prispodobo razuma kot motike, ki obdeluje (kultivira) veliko njivo. Gre namreč za počasen dolgotrajen spoznavni proces.

Razum nam v praktičnem delovanju, ko potrebujemo odločitev v hipu čisto nič ne koristi, zelo pa koristi ko stvari premislimo in recimo ko spoznamo kako je nekaj škodljivo se bomo na to odzvali s čustvom, v trenutku, ne pa da bomo razmišljali.