Zanima me kaj menite o etiki današnje družbe in zakaj se v večini podjetij in ustanov ne deluje v skadu s čustveno inteligenco?

Naj se razprava začne....

Quote:




Precej stvari v istem košu.

Jaz ne vidim nobene povezave med čustveno intelegenco in etiko in med etiko današnje družbe.

Če pogledamo vrednostni sistem naše družbe je še vedno najvišje cenjena uspešnost, ki se meri v materialnih dobrinah (ne glede na to, da se govori drugače) - temu pa se potem prilagaja tudi realno delovanje ljudi.

Kar pa se pojma čustvene intelegence tiče, menim da se ne navezuje na etiko, temveč nam kot umeščen znotraj pojma intelegence govori predvsem o tem, kako uspešno se lahko nekdo obnaša na področju v domeni čustev - tako je lahko vsak psihopat čustveno enako ali bolj intelegenten od novodobnih svetnikov čustvene intelegence. Ravno tako sem prepričan, da večina ustanov upošteva čustva in vse to (mislim, da šefetu, ki leta nateguje svoje delavke na nizkih plačah ali pa celo brez teh plač ne mortemo očitati čustvene neintelegentnosti, saj je več kot očitno, da mu je bolj ali manj popolnoma jasno čustveno delovanje njegovih podrejenih, drugače mu to preprosto ne bi uspelo).

(seveda obstaja tudi druga možnost - da je sam koncept čustvene intelegentnosti popolnoma nepomemben v primerjavi s konvencionalno preračunljivostjo; oziroma, da se ti koncepti uvljavljajo na zahodu predvsem v povezavi s tem, kako nekoga prepričati, naj kljub bedni plači in bednim delovnim pogojem še vedno zapravljati svojo energijo za isto bedno firmo)



uživajte!

Quote:


Kako močna? Kakšna je ta povezava, če sploh je kakšna?

Quote:


Morala in etika sta že sami po sebi zmešani in sploh nista tako različna pojma.

Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s človeškim delovanjem z vidika dobrega in slabega, moralnega in nemoralnega, tako lahko glede njenih nalog etiko ločimo na teoretično etiko, ki se sprašuje, kaj je moralno (dobro/slabo) in na praktično normativno etiko, ki moraln o sodi. Če prva pove, kaj je moralna opredelitev, druga moralno opredeljuje. Praktično normativni etiki lahko rečemo tudi morala ali tudi moralizem ali moraliziranje in ponavadi predstavlja bolj ali manj ponotranjen skupek družbenih predpisov. Tako torej etika in morala le nista popolnoma različna pojma, čeprav se ju ponavadi velikokrat kot taka, neupravičeno in nereflektirano uporablja.


Quote:


Jaz čustveno inteligenco obravnavam popolnoma neobremenjeno, kot še eno vrsto intelegence, katero lahko uporabljamo v različne namene. Kot taka pa lahko pomaga tudi pri manipulacijah ali pri obrambi pred njimi.

Z etičnega stališča je problematičen sam sistem vrednot, ki do izkoriščanja vodi, ne pa različne človeške sposobnosti, katere lahko tako ali drugače uporabljamo za take ali drugačne cilje, ki na koncu vedno upravičijo tudi sredstva.


uživajte!

ups, sm tole zgrešla

Quote:


se strinjam!

t wrote on 05.10.2005 at 13:33:08:



ja lahko jo obravnavaš tud tko, samo potem nisi čustveno inteligenten, ker je pomojem (vlada lahk da jz to spet kj narobe kapiram ) bistvo ČI/EQ lastni blagor + blagor drugih + dober medsebojni odnos ??? al ne

zdj pa res šibam

t wrote on 05.10.2005 at 13:33:08:


Hm, imaš prav in hkrati nimaš. Zakaj imaš prav: zato ker se je morala razvila iz etike,
zakaj nimaš prav: zato ker je etika samostojna veda in na etična vprašanja lahko odgovoriš samo z DA ali NE.
Kaj pa morala: ker etika ni več vzdržala svojega osnovnega namena, ljudje pa razmišljamo na različne načine se je moral razviti moralni kodeksi -predpisi ki naj bi vsebovali etično ravnanje ljudi.V vsaki taki knjigici pa piše: tega ne smeš delati, to pa smeš itd.. ; na zastavljeno vprašanje pa lahko odgovoriš: lahko pa bi naredil tako, mogoče bi pa tako še šlo skozi, itd. Tu je bistvo razlike med etiko in moralo.
Moralo opisujemo v neke vrste "biltenu" na katerega se v večini vsi opiramo, vendar to še ne pomeni, da se obnašamo etično, ampak po pravilih ki so napisana.

Quote:


Se bom še enkrat potrudi, utemeljiti to kar sem hotel povedati. - nekoliko bolj absolutno.

Quote:


Zaradi tega zagotovo nimam prav - ker to preprosto ni res.

Etika je predvsem filozofska disciplina, medtem ko je morala samo del te discipline, ki se ukvarja s postavljanjem norm, poleg tega pa imata tudi besedi "etika" in "morala" vzporedni pomen, s to razliko, da je etika grškega, morala pa latinskega izvora, obe pa pomenita običaj ali nrav.

Vse skupja se lepo vidi tudi v razporeditvi gesel v SSKJ:

etika -e ž (e)

1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja
obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika

2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike

3. etičnost: etika takega ravnanja


morala -e ž (a)

1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija // s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo
tako ravnanje vsega obsojanja vredno / vzgajati v duhu socialistične morale / pregrešiti se zoper družbeno, javno
moralo b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala

2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi
občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / slabš. odpraviti je treba dvojno moralo /
predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne, socialistične morale

3. knjiž., redko, z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila
tuja

4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego
določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva
bojna morala se vse bolj razkraja

5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju,
vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in
pogumen

• publ. bolna morala pomanjkanje moralne
razsodnosti



Quote:


Etika ni nikakršna samostojna veda, zato ker vsaka posamezna filozofska smer ali filozofija odgovarja na etična vprašanja v skladu z njenimi temeljnimi ontološkimi in gnoseološkimi predpostavkami.

Iz zgornjega je več kot očitno, da ne ločiš med etiko kot teoretično in etiko kot normativno (ne ločiš med tem, čemer bi se danes populistično lahko reklo etika in morala).

Za tebe so najbrž etična vprašanja taka:   Ali je etično, da...?

(če hočemo na to odgovarjati moramo imeti neke norme s katerimi najprej določimo, kaj je etično - zelo čuden odgovor na takšno vprašanje bi bil, če bi nanj ogovarjala samo z DA/NE, ali pa z odgovorom, da ni etično vprašanje, če vprašaš, kaj je etičnio)

Quote:



Morala niso samo predpisi zbrani po raznih kodeksih, morala so tudi družbeno pogojene norme, ki jih bolj ali manj ponotranjimo (so tudi nenapisana pravila...) - šele na podlagi nekih moralnih norm lahko pridemo do tega, da lahko sodimo in odgovarjamo z DA/NE. Morala so tudi običaji in navade.

Tako morala kot etika si delita skupno polje, pri čemer pa nobene ne moremo jemati absolutno, saj so tako norme, kot tudi teoretske ugotovitve glede obeh odvisne na družbeno kulturnega konteksta, znotraj katerega govorimo o etiki in morali oziroma o etičnem in moralnem delovanju.



uživajte!

Quote:


Znanje je vedno zelo šolska zadeva.

Ker se EQ meri predvsem glede na te štiri zmožnosti:
1. zmožnost natančnega dojemanja čustev
2. zmožnost uporabe čustev pri hitrejšem razmišljanju/odločanju
3. zmožnost razumevanja čustev
4. zmožnost obvladovanja čustev
Vsako od teh zmožnosti pa lahko uporabimo, kakor nas je volja etično ali neetično - torej visok kvocient na tem nivoju nikakor ne more biti zagotovilo za visoko etičnost delovanja.

Določene druge teorije teorije bi poleg teh osnov merile še zmožnost sodelovanja - vendar tudi tukaj ne moremo reči, da bo visok EQ prispeval k večji etičnosti.

Če pogledam vse te točke lahko rečem, da nekdo, ki ima višji EQ počenja precej večje nečednosti, kot tisti, ki tega nima saj je z večjimi sposobnostimi razumevanja in obvladovanja čustev zmožen tudi večjih manipulacij. Poleg tega pa v teh zmožnostih ni nobene varovalke - tega, kaj je prav in kaj ne se pač moramo preprosto naučiti.

Quote:



Etika ni nobena podlaga, temveč je predvsem teorija, ki sicer poskuša dati normativne okvirje za delovanje, vendar po svoji teoretski osnovi ostaja zadaj - kar je problem razkola med teorijo in prakso.

Sicer nisem družboslovec, temveč filozof...

Koncept sredine pri Aristotelovi etiki pa je največkrat povsem zgrešeno razumljen, saj se ga uporablja kot neke vrste geslo (vsega v pravi meri, ali zlata sredina v vsem...) ne pa tako kot ga je podal Aristotel za nravne vrline, kot razumno sredino med preveč in premalo, vendar pa ta pojem prave mere ne velja za tista dejanja in strasti, ki se odmikajo od principa dobrega (na primer škodoželjnost, zavist, kraja umor...). Prav tako Aristotel tudi poudarja, da je sredino kot mero popolnosti zelo težko določiti - temveč moramo izbirati najugodnejšo pot ali najmanjše zlo. Prav tako pa se temo konceptu daje prevelika teža - bistvo Aristotelovske etike je v tem, da ne išče več dobrega samega po sebi kot Platon in Sokrat, temveč dobro v posameznih stvareh (dobro je za neko dejavnost to k čemer ta dejavnost teži; npr za medicino zdravje...).

Za najvišji cilj vse človeške dejavnosti Aristotel postavi srečnost (evdajmonijo), ki jo iščemo zaradi nje same in ne zaradi česa drugega, najvišji model življenja pa je teoretična eksistenca - resnično srečni so pravzaprav samo bogovi, med ljudmi pa teoretiki.



uživajte!

titud wrote on 07.10.2005 at 14:09:04:


Čustva po bistvu pokrivajo diapozon ugodja in neugodja, dobro slabo pa je že v domeni etično/moralnih sodb.


titud wrote on 07.10.2005 at 14:09:04:


lepo povedano - z dodatkom, če sploh hočemo/želimo delovati etično

Lepo si izpostavil pomembno razliko - da je vsaka etika odvisna od določene predhodne metafizike, oziroma vsaka morala od določenih predhodnih družbenih norm. Medtem ko lahko pri vseh ljudeh in družbah najdemo celoten razpon čustev, pa ne bomo našli istih etično/moralnih norm.


uživajte!