Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 
(Read 10308 times)
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #15 - 07.10.2005 at 15:24:57
 
t wrote on 07.10.2005 at 14:24:19:
Čustva po bistvu pokrivajo diapozon ugodja in neugodja, dobro slabo pa je že v domeni etično/moralnih sodb.


Ugodno/neugodno pokrivajo občutja, je to  v bistvu notranji filing. Čustvo je filing, obrnjen navzen, je odnosni filing in postavi občutje ugodja/neugodja v polje odnosa do drugega (tud če smo ta drugi v odnosu do samega sebe). V tem smislu je čustvo  podlaga etike/morale kot oblike odnosa do drugega v smislu ali drugi dober/slab   zame oz. ali sem jaz dober/slab za drugega.

Čustvena inteligenca odpravlja nevtralno pozicijo, predpostavlje čustven odnos kot nujen. Odpravlja  tud  etiko kot nekaj nevtralnega ali v naprej dano moralno normo in jo postvlja v kontekst sprotenga odločanja na podlagi posluha za lastna čustvena stanja.
Back to top
 
 
IP Logged
 
tereza
Guest




Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #16 - 07.10.2005 at 16:02:28
 
titud wrote on 07.10.2005 at 14:09:04:
Čustvena inteleginca  zato po moje ne pomeni, da se če pustimo vodit čustvom bomo avtomatsko delali dobro v smislu resničnega/lepega in s tem etično, ampak pomeni, da če pozorno prisluhnemo čustvom si hkrati zihr izostrimo tudi čut za resnično/lepo, s tem pa imamo tud več šans, da delamo etično.  

Hvala, ker si mi pomagal povedati nekaj kar sama nisem znala tako lepo in enostavno povedati. Popolno se strinjam s tabo.



"Za najvišji cilj vse človeške dejavnosti Aristotel postavi srečnost (evdajmonijo), ............" by t

Kaj ni to cilj vsakega živega bitja na zemlji da išče EVDAJMONIJO, pa čeprav ne pozna njene definicije????

Kar pa se tiče manipulacije in znanja o EQ, pa priporočam knjigo Šadlove, ki lepo opisuje v zadnjih poglavjih njene knjige, kako se EQ  izrablja v današnjem času in hkrati opozarja na zlorabo le-te v prid ekonomskim učinkom.
Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #17 - 07.10.2005 at 16:55:14
 
Quote:
"Za najvišji cilj vse človeške dejavnosti Aristotel postavi srečnost (evdajmonijo), ............" by t
Kaj ni to cilj vsakega živega bitja na zemlji da išče EVDAJMONIJO, pa čeprav ne pozna njene definicije????

Kolikor vem, se eudaimonia pri Aristotlu povezuje z vrlinami oz. odličnostjo(arete), ki pa so lastnosti, ki naj bi bile specifično človeške, oz. naj bi nas od(s)likovale od živali in ostalega sveta.

bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #18 - 07.10.2005 at 20:54:32
 
Quote:
Kolikor vem, se eudaimonia pri Aristotlu povezuje z vrlinami oz. odličnostjo(arete), ki pa so lastnosti, ki naj bi bile specifično človeške, oz. naj bi nas od(s)likovale od živali in ostalega sveta.

bp





Evdajmonija je tisto dobro, ki si ga ljudje želijo zaradi njega samega - zato je cilj vse človeške dejavnosti - zares srečni pa so samo bogovi in med ljudmi teoretiki.

Kar pa se vrlin, ki naj bi vodile do umne in vrle dejavnosti, v kateri je evdajmonija, je med pogoji tudi, da si moški...

Z živalmi in ostalim stvarstvom pa se Aristotel, vsaj kar se etike tiče ne ukvarja prav dosti.

(Aristotel pač tako kot večina grkov ločuje ljudi, od žensk, sužnjev ter ostalih živali)


uživajte! Wink
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #19 - 08.10.2005 at 14:33:49
 
titud wrote on 07.10.2005 at 15:24:57:
Ugodno/neugodno pokrivajo občutja, je to  v bistvu notranji filing. Čustvo je filing, obrnjen navzen, je odnosni filing in postavi občutje ugodja/neugodja v polje odnosa do drugega (tud če smo ta drugi v odnosu do samega sebe). V tem smislu je čustvo  podlaga etike/morale kot oblike odnosa do drugega v smislu ali drugi dober/slab   zame oz. ali sem jaz dober/slab za drugega.  


Vidiš tukaj si se kar sam zakvačkal občutja ali čustva ali "filing" stojijo na precej isti ravni - gre za človekovo interakcijo z okoljem, ki se giblje znotraj ugodja in neugodja.

Občutje meri na celovitost znoitraj ugodja neugodja, medtem ko čustvtva pomenijo poblj podrobno poimenovanje teh občutij, ki pa vseeno ostajajo znotraj ugodja/neugodja - občutek je tukaj spet lepo poimenovanje za to celovitost, prek katere naj bo lepše dojemali vse (če gremo na nivo odločanja gre tu za dojemanje neke situacije na čim širšem nivoju - s prekritjem čim več informacij, če gledamo obvladovanje to pomeni da neka določena informacija ali čustvo ne zastreta vseh ostalih, ki so šibkejše, vendar lahko enako ali bolj pomembne).

Etika/morala sta v tem pogledu popolnoma izven območja občutka in predstavljata skupek nagonov, kako preživeti v krdelu - tudi tu je pomembno zaznavanje občutij ostalih (in obvladovanje svojih), vendar zgolj kot informacija, ki pomaga pri odločanju za delovanje.

titud wrote on 07.10.2005 at 15:24:57:
Čustvena inteligenca odpravlja nevtralno pozicijo, predpostavlje čustven odnos kot nujen. Odpravlja  tud  etiko kot nekaj nevtralnega ali v naprej dano moralno normo in jo postvlja v kontekst sprotenga odločanja na podlagi posluha za lastna čustvena stanja.



Čustvena inteligenca je še vedno samo inteligenca, ki računa s čustvi - kot taka se razlikuje od konvencionalne zgolj po tem, da namesto abstrakcij (vzorcev, številk, likov) nastopajo človeška čustva - gre za računanje z njimi (kar nam uspešno prodajajo tudi razni best selerji).



uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #20 - 10.10.2005 at 19:20:05
 
t wrote on 08.10.2005 at 14:33:49:
Vidiš tukaj si se kar sam zakvačkal občutja ali čustva ali "filing" stojijo na precej isti ravni - gre za človekovo interakcijo z okoljem, ki se giblje znotraj ugodja in neugodja.


Občutje meri na celovitost znoitraj ugodja neugodja, medtem ko čustvtva pomenijo poblj podrobno poimenovanje teh občutij, ki pa vseeno ostajajo znotraj ugodja/neugodja - občutek je tukaj spet lepo poimenovanje za to celovitost, prek katere naj bo lepše dojemali vse (če gremo na nivo odločanja gre tu za dojemanje neke situacije na čim širšem nivoju - s prekritjem čim več informacij, če gledamo obvladovanje to pomeni da neka določena informacija ali čustvo ne zastreta vseh ostalih, ki so šibkejše, vendar lahko enako ali bolj pomembne).


Dobr si se poglobu v razmerje med občutenjem in čustvovanjem, pri čemer pa čustvovanje  ni zgolj 'podrobnejše imenovanje' občutij in torej bolj zavestna dejavnaost, saj sta tako občutenje kot čustvovanje (in celo mišljenje ) lahko nezavedno, zavestno  in samozavedujoče.

Nezavedno na ravni občutenja je  npr. ugodje ob presnovi harne, na ravni čustvovanja npr. strah pred globino (in na ravni mišljenje tvorba besed).

Zavestno na ravni očutenja je dvig srčnega utripa zaradi stresa, na ravni čustvovanja je to plašnost (in na ravni mišljenja npr. vožnja avta.)

Samozevdujoče na ravni občutenja je nadzor dihanja pri jogiju, na ravni čustvovanja ljubezen do drugega (in na ravni mišljenja npr. reševanje nekega problema).

Znimivo, da je človek lahko občuti, čustvuje in misli tako nezavedno kot zavestno in samozavedujoče, torej bi jest duhovne (kontenplacijske/jogijske) tehnike uvrstu na področje samozavedanja lastnih  občutenj,
čustveno inteligenco bi  umestu v samozvedujoče čustvovanje   to je ljubezen/emapatijo kot  sposobnot razumevanja občutenja drugih, klasično razumsko sposonsot za reševanje problemov pa bi  umestu samozavedujoče mišljenje.

Quote:
Etika/morala sta v tem pogledu popolnoma izven območja občutka in predstavljata skupek nagonov, kako preživeti v krdelu - tudi tu je pomembno zaznavanje občutij ostalih (in obvladovanje svojih), vendar zgolj kot informacija, ki pomaga pri odločanju za delovanje.


Bistveno čustvenega odzivanja  je v tem, da nas dela dovzetne za  razlikovanje dobrega in slabega v naravnem, socialnem in  osebnem prostoru s čimer vnašamo v pojavni svet novo dimenzijo, dimnezijo morale.


Quote:
Čustvena inteligenca je še vedno samo inteligenca, ki računa s čustvi - kot taka se razlikuje od konvencionalne zgolj po tem, da namesto abstrakcij (vzorcev, številk, likov) nastopajo človeška čustva - gre za računanje z njimi (kar nam uspešno prodajajo tudi razni best selerji).


Čustva so pretok informacij na način, da si oseba vzpostavlja svoj vrednostni svet na dimenziji dobro-slabo, vrednote pa so neke vrste arhaična oblika znanja. Čustva so od miselnega  reševanja problemov hitrejša in primernejše, ko delovanje zahteva bliskovito odzivanje. Primarna, biloško pogojena čustvena stanje ( jeza in strah, veselje  in žalost  ter presenečenje in gnus) se v kompleksenem duševnem prostoru interpretirajo v čustvene reprezentacije oz. v vrednote, teh šest primarnih čustev pa generira več tisoč  izpeljanih čustvenih stanj. Na tem izredno kompleksnem, v večini nezavednem  in v svojem manjšme delu zavestnem in samozavedujočem čustvenem doživljanju počiva vsa naša morala.

Moralna dovzetnost je domena tistih bitij, ki smo zmožna empatije, to je sposobnosti bitja za čustveno vživljanje.

Back to top
 
 
IP Logged
 
referanca
Guest




Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #21 - 11.10.2005 at 09:57:29
 
t wrote on 07.10.2005 at 20:54:32:
Evdajmonija je tisto dobro, ki si ga ljudje želijo zaradi njega samega - zato je cilj vse človeške dejavnosti - zares srečni pa so samo bogovi in med ljudmi teoretiki.

Kar pa se vrlin, ki naj bi vodile do umne in vrle dejavnosti, v kateri je evdajmonija, je med pogoji tudi, da si moški...

Z živalmi in ostalim stvarstvom pa se Aristotel, vsaj kar se etike tiče ne ukvarja prav dosti.

(Aristotel pač tako kot večina grkov ločuje ljudi, od žensk, sužnjev ter ostalih živali)




Aistotel, Sokrat, Platon itd.. imajo v svojih delih jasno vsebovano idejo o nadvladi moškega nad žensko. S tem se popolnoma strinjam s teboj. Pozabil pa si tudi na to, da ko moški (govorim o Atenah) tudi v tem svetu kjer je vladal (Ojkos) ni bil zadovoljen, je pobegnil v POLIS (enak med enakimi  EGALITE - beri: danes je to lahko "gostilna") in tam filozofiral, žural in se zabaval, brez kakeršnih koli obveznosti). Ženske pa so morale delati, vzgajati otroke in skrbeti za dom.
Vendar si ti pozabil da je od takrat preteklo cca.2500 let in da danes živimo v drugačni družbi. Feminizem je jasno in glasno prisoten, ker se ženske borimo za svoj Polis in svoje pravice. In zakaj nebi še me vzele za vzor grškega stila življenja (Polisa, tam se rodi tudi etika) in se borila zanj. Saj to ne pomeni da filozofiramo in če že pomeni da smo prvzele moško filozofiranje, ga moški vporabljate že od Grkov naprej. Torej smo na pravi poti.
Ravno ta ideja (svet samo moških tudi danes), ki jo ti omenjaš pa je problem, ki se vleče že skozi vso zgodovino in ženske potiska nekam v stran, kot nezmožne jasnega mišljenja. Vidiš, tukaj je UMRLA Čustvena inteligenca. Bljak...???

Mislim da je problem drugje!!!
Ženska je bila okarakterizirana kot: šibka, krhka, čustvena... vendar ta ista ženska, z druge strani gledano, je bila tudi: močna, nepredvidljiva, nevarna, kaotična in z destruktivno močjo ... In ta drugi del karakterizacije je point, zakaj se moški držijo tako avtoritativno napram njim. Strah pred njimi in nadvlado bitja, ki je skozi stoletja veljalo za nezmožnega videti pravo resnico, ker je bilo okarakterizirani kot čustveno, sedaj uzira luč sveta.
Tako, toliko z moje strani glede sveta moških.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #22 - 11.10.2005 at 13:30:01
 
titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Dobr si se poglobu v razmerje med občutenjem in čustvovanjem, pri čemer pa čustvovanje  ni zgolj 'podrobnejše imenovanje' občutij in torej bolj zavestna dejavnaost, saj sta tako občutenje kot čustvovanje (in celo mišljenje ) lahko nezavedno, zavestno  in samozavedujoče.


Ali se strah samozaveda sebe?

Zavest je vedno intencionalna - je zavest o nečem; samozavedanje pa je zavedanje o zavedanje, kjer je zavest osredotočna na samo sebe.

Čustvovanje je v tem smislu zgolj procesiranje določenih občutij skupaj z njihovimi določenimi objekti.

titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Nezavedno na ravni občutenja je  npr. ugodje ob presnovi harne, na ravni čustvovanja npr. strah pred globino (in na ravni mišljenje tvorba besed).



Zase lahko rečem, da se zavedam, da je hrana dobra in da uživam, kadar jem in da se zavedam tudi tega, kako mi kaj leži v želodcu. Poskušam se tudi v čim večji meri zavedati tega, kar občutim in kar pomenjujem z bersedami.

titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Zavestno na ravni očutenja je dvig srčnega utripa zaradi stresa, na ravni čustvovanja je to plašnost (in na ravni mišljenja npr. vožnja avta.)


Meni se srčni utrip lahko dvigne ne da bi se zavedal zakaj - ker ima srce svoj lasten od možgan neodvisni živčni generator. Plašnost pa je lastnost objekta ne pa občutenje.

titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Samozevdujoče na ravni občutenja je nadzor dihanja pri jogiju, na ravni čustvovanja ljubezen do drugega (in na ravni mišljenja npr. reševanje nekega problema).


Pri meni je dihanje del kontrole nad telesom, ki pa lahko poteka tudi brez moje zavestne investicije - medtem ko mišljenje vedno pomeni nek zavestni napor, čeprav ni nujno, da bo ta namera vedno prisotna v enaki meri pa je namera tista, ki proces sproži - za razliko od dihanja, kjer te namere nikoli nisem potreboval. (jogiji so pač stranski produkt amaterizma, del šou biznisa)


titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Znimivo, da je človek lahko občuti, čustvuje in misli tako nezavedno kot zavestno in samozavedujoče, torej bi jest duhovne (kontenplacijske/jogijske) tehnike uvrstu na področje samozavedanja lastnih  občutenj,
čustveno inteligenco bi  umestu v samozvedujoče čustvovanje   to je ljubezen/emapatijo kot  sposobnot razumevanja občutenja drugih, klasično razumsko sposonsot za reševanje problemov pa bi  umestu samozavedujoče mišljenje.


Čustva niso nikoli samozavedajoča - strah se ne zaveda samega sebe, temveč je vsdno subjekt tisti, ki se zaveda.

Misel je lahko nezavedna, vendar kot proces ali kot spomin, misel se ne zaveda same sebe, tisto čemer lahko pripišemo samozavedanje je mišljenje, kot duševni proces (voda ni tok, čeprav je voda tisto, kar teče).

Čustva so podobno kot zavest intencionalna, zavest o čustvih pa je že del drugega procesa (vsaj pri meni).



titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Bistveno čustvenega odzivanja  je v tem, da nas dela dovzetne za  razlikovanje dobrega in slabega v naravnem, socialnem in  osebnem prostoru s čimer vnašamo v pojavni svet novo dimenzijo, dimnezijo morale.


Čustva lahko postavimo na nivo nagonskih sodb (za razliko od sodb, ki temejijo na preračunavanju) o tem, kar je dobro/slabo na nivoju osebnega družbenega preživetja, vendar pa se lahko etika/morala katero potegnem od tu okvarja samo z eno stvarjo - preživetjem posameznika/vrste.



titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Čustva so pretok informacij na način, da si oseba vzpostavlja svoj vrednostni svet na dimenziji dobro-slabo, vrednote pa so neke vrste arhaična oblika znanja. Čustva so od miselnega  reševanja problemov hitrejša in primernejše, ko delovanje zahteva bliskovito odzivanje. Primarna, biloško pogojena čustvena stanje ( jeza in strah, veselje  in žalost  ter presenečenje in gnus) se v kompleksenem duševnem prostoru interpretirajo v čustvene reprezentacije oz. v vrednote, teh šest primarnih čustev pa generira več tisoč  izpeljanih čustvenih stanj. Na tem izredno kompleksnem, v večini nezavednem  in v svojem manjšme delu zavestnem in samozavedujočem čustvenem doživljanju počiva vsa naša morala.

Moralna dovzetnost je domena tistih bitij, ki smo zmožna empatije, to je sposobnosti bitja za čustveno vživljanje.


Čustva so del nagonov, ki pripomorejo k hitrejšemu odločanju in tako pripomorejo k povečanju možnosti za preživetje, kot taka jih sicer lahko jemljemo za neko osnovo morale, vendar pa je obratno in tudi morala kot družbeno vzpostavljena zahteva izločanje ali večjo/manjšo kontrolo nad določenim delom čustev s tem, da se vzpostavljajo določene vrednote, ki recimo presegajo cilj preživetja posameznika in od njega zahtevajo to, da deluje proti sebi - v tem pogledu je morala popolnoma izven naravnega spektra. In tako tudi morala pade pod določeno vrsto preračunljivosti, kjer se začne premišljevanje o večjem ali manjšem zlu.

Tu bi se lahko potegnilo določeno analogijo z zakonom, kjer vsi vemo in čutimo, kaj je prav in pravično, na koncu pa zmagujejo boljši pravniki.



uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #23 - 11.10.2005 at 13:56:31
 
Quote:
Aistotel, Sokrat, Platon itd.. imajo v svojih delih jasno vsebovano idejo o nadvladi moškega nad žensko. S tem se popolnoma strinjam s teboj. Pozabil pa si tudi na to, da ko moški (govorim o Atenah) tudi v tem svetu kjer je vladal (Ojkos) ni bil zadovoljen, je pobegnil v POLIS (enak med enakimi  EGALITE - beri: danes je to lahko "gostilna") in tam filozofiral, žural in se zabaval, brez kakeršnih koli obveznosti). Ženske pa so morale delati, vzgajati otroke in skrbeti za dom.
Vendar si ti pozabil da je od takrat preteklo cca.2500 let in da danes živimo v drugačni družbi. Feminizem je jasno in glasno prisoten, ker se ženske borimo za svoj Polis in svoje pravice. In zakaj nebi še me vzele za vzor grškega stila življenja (Polisa, tam se rodi tudi etika) in se borila zanj. Saj to ne pomeni da filozofiramo in če že pomeni da smo prvzele moško filozofiranje, ga moški vporabljate že od Grkov naprej. Torej smo na pravi poti.
Ravno ta ideja (svet samo moških tudi danes), ki jo ti omenjaš pa je problem, ki se vleče že skozi vso zgodovino in ženske potiska nekam v stran, kot nezmožne jasnega mišljenja. Vidiš, tukaj je UMRLA Čustvena inteligenca. Bljak...???

Mislim da je problem drugje!!!
Ženska je bila okarakterizirana kot: šibka, krhka, čustvena... vendar ta ista ženska, z druge strani gledano, je bila tudi: močna, nepredvidljiva, nevarna, kaotična in z destruktivno močjo ... In ta drugi del karakterizacije je point, zakaj se moški držijo tako avtoritativno napram njim. Strah pred njimi in nadvlado bitja, ki je skozi stoletja veljalo za nezmožnega videti pravo resnico, ker je bilo okarakterizirani kot čustveno, sedaj uzira luč sveta.
Tako, toliko z moje strani glede sveta moških.


Grki niso imeli samo ideje o nadvladi (to idejo imajo mogoče nekateri dandanes) temveč kar nadvlado samo - večinama so bili s tem kar zadovoljni in niso bežali v polis, ker so polis tudi imeli (če bi bil polis gostilna t ne bi bil anarhist).

Kar se ženskih želja tiče, je s tem imel hude probleme že Freud (da ne omenjam kakšnih klasičnih sovražnikov žensk, ki so naredili krščanstvo), vendar pa se mi zdi da si nekatere  feministke želijo predvsem to, da bi lahko elegantno scale stoje.

Kar se tiče inteligence pa je itaq že zdavnaj jasno, da ste ženske inteligentnejše od nas, vendar pa imate to napako, da ste tudi bolj delavne in zato ne morete biti geijalne.

Genjalnost je namreč posledica lenobe in velike potrebe po improvizaciji, ženske nas z lahko premagate povsod tam, kjer je v igri veliko garanja, zato so vam grki prepustili vzgojo in delo, medtem, ko so sami raje filozofirali in uživali življenje ter na vsake toliko časa pobili svoje sovražnike (ubijanje je še ena od stvari, ki ženskam ni nikoli šlo najbolje od rok - tako kot scanje stoje).



uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #24 - 12.10.2005 at 07:36:53
 
t wrote on 11.10.2005 at 13:30:01:
Ali se strah samozaveda sebe?

Zavest je vedno intencionalna - je zavest o nečem; samozavedanje pa je zavedanje o zavedanje, kjer je zavest osredotočna na samo sebe.

Čustvovanje je v tem smislu zgolj procesiranje določenih občutij skupaj z njihovimi določenimi objekti.


To intencionalno  procesiranje občutij je lahko nezavedno, zavestno ali samozavedujoče. Čustveno inteligenco bi jest uvrstu med samozvedujoče čustovanje.


Quote:
Zase lahko rečem, da se zavedam, da je hrana dobra in da uživam, kadar jem in da se zavedam tudi tega, kako mi kaj leži v želodcu. Poskušam se tudi v čim večji meri zavedati tega, kar občutim in kar pomenjujem z bersedami.


Občutja so tudi lahko nezvedna, zavestna in samozvedujoča. Ni nujno, da se občutje nanaša na nekaj oz. da mora biti čustvovanje, da se je lahko zavestno oz. samozavedujoče. Boljš povedano: zavestsno občutje se v bistvu nanaša na samo nase kot na intencionalni objekt, zato si tudi z  jogijskimi  in drugimi  psihotehnikami lahko zavestno  kreiramo željena o občutja ne da bi bila vzana na zunanje objekte/vplive. In tud če je tak zunaji vpliv npr. hrana/droga, zavestno še vedno lahko vplivamo na njihov učinek na na naše občutenje teh zunanjih vplivov, tko da se tud ob okusno  zaužiti hrani npr. počutimo slabo če npr. vemo, da smo hrano nekomu odžrli ali da je nismo zaslužili  in obratno, se ob pičli in neokusni hrani počutmo božansko, če je bla postrežena z ljubeznijo.


Quote:
Meni se srčni utrip lahko dvigne ne da bi se zavedal zakaj - ker ima srce svoj lasten od možgan neodvisni živčni generator. Plašnost pa je lastnost objekta ne pa občutenje.


Laho pa njegov utrip tud  tud zavestno reguliraš. Skoraj ni ga občutenja. ki ne bi blo mogoče zavestno obvladat ali zavestno povzročit. Enako je s čustvovanjem.


Quote:
Pri meni je dihanje del kontrole nad telesom, ki pa lahko poteka tudi brez moje zavestne investicije - medtem ko mišljenje vedno pomeni nek zavestni napor, čeprav ni nujno, da bo ta namera vedno prisotna v enaki meri pa je namera tista, ki proces sproži - za razliko od dihanja, kjer te namere nikoli nisem potreboval. (jogiji so pač stranski produkt amaterizma, del šou biznisa)

Misel je lahko nezavedna, vendar kot proces ali kot spomin, misel se ne zaveda same sebe, tisto čemer lahko pripišemo samozavedanje je mišljenje, kot duševni proces (voda ni tok, čeprav je voda tisto, kar teče).



Mišljenje samo po sebi ni noben zavesten proces. Večina mišljenja je itak nezavedno abstrahiranje nezavednih občutij in čustvovanj,  za zavestno misu rabiš enak motiv in napor kot za zavestno očutenje in čustvovanje.


Quote:
Čustva niso nikoli samozavedajoča - strah se ne zaveda samega sebe, temveč je vsdno subjekt tisti, ki se zaveda.

Čustva so podobno kot zavest intencionalna, zavest o čustvih pa je že del drugega procesa (vsaj pri meni).


Kaj  pa je subjekt, ki se zaveda, drugega kot središčna  točka (jaz/duša), v katreri  se dogaja enotnost občutij, čustvovanj in mišljenja. Samozvedajoči jaz  je  tako lehko le enotnost samozveduječega občutja, čustvovanja in mišljenja in ne le dekartov samozavedujoči cogito.  




Quote:
Čustva lahko postavimo na nivo nagonskih sodb (za razliko od sodb, ki temejijo na preračunavanju) o tem, kar je dobro/slabo na nivoju osebnega družbenega preživetja, vendar pa se lahko etika/morala katero potegnem od tu okvarja samo z eno stvarjo - preživetjem posameznika/vrste.


Tudi v nagonske čustvene  sodbe vsaj pri človeku niso refleks samoobstoječega jaza amapak jaza kot socilanega bitja, katerega nagoni kot nezavedna osnova delovanja so že rezultat  njegove družbenosti ( po jungu kolektivnega  nezvednega), ki vsebuje arhetipske  nastavke za (samo)zadovoljujočo zadovljitev nagonov posameznika in s tem njegove  vrste.  



Quote:
Čustva so del nagonov, ki pripomorejo k hitrejšemu odločanju in tako pripomorejo k povečanju možnosti za preživetje, kot taka jih sicer lahko jemljemo za neko osnovo morale, vendar pa je obratno in tudi morala kot družbeno vzpostavljena zahteva izločanje ali večjo/manjšo kontrolo nad določenim delom čustev s tem, da se vzpostavljajo določene vrednote, ki recimo presegajo cilj preživetja posameznika in od njega zahtevajo to, da deluje proti sebi - v tem pogledu je morala popolnoma izven naravnega spektra. In tako tudi morala pade pod določeno vrsto preračunljivosti, kjer se začne premišljevanje o večjem ali manjšem zlu.

Tu bi se lahko potegnilo določeno analogijo z zakonom, kjer vsi vemo in čutimo, kaj je prav in pravično, na koncu pa zmagujejo boljši pravniki.


Družbenost bitja ni mogoče enačit samo  preračunljivostjo in tekmo za obstoj posameznika na račun eksitence drugega, ker po isti logiki je prečaunljivost tudi ljubezn, predanost/služenje   in potrebo po sodelovanju. V obeh primerih gre v bistvu za (koletivno) obliko čustvovanja v obliki morale, ki pa še ni nujno doseglo  zavestno. kaj šele samozvedujočo  stopnjo.

Čustvovanje zarad intencionalnosti in komplesnosti ni nujno zavestna stopnja občutenja kot mišljenje zaradi preračunljivosti še  ni  nujno zavestna oblika čustvovanja. Vsaka od teh pojmov imajo svoje stopnje zavedanja in šele na ravni  doseženega samozavedanja vsake od njih po mojem lahko govorimo o celoviti ozaveščenosti. Ne moreš npr. samo s  samozavednjem svojega mišljenja 'kompenzirat' nesposobnost zavestnega občutenja (sebe) in čustvovanja (do drugih in sebe kot drugega).
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #25 - 12.10.2005 at 07:47:59
 
t wrote on 11.10.2005 at 13:56:31:
Grki niso imeli samo ideje o nadvladi (to idejo imajo mogoče nekateri dandanes) temveč kar nadvlado samo - večinama so bili s tem kar zadovoljni in niso bežali v polis, ker so polis tudi imeli (če bi bil polis gostilna t ne bi bil anarhist).

Kar se ženskih želja tiče, je s tem imel hude probleme že Freud (da ne omenjam kakšnih klasičnih sovražnikov žensk, ki so naredili krščanstvo), vendar pa se mi zdi da si nekatere  feministke želijo predvsem to, da bi lahko elegantno scale stoje.

Kar se tiče inteligence pa je itaq že zdavnaj jasno, da ste ženske inteligentnejše od nas, vendar pa imate to napako, da ste tudi bolj delavne in zato ne morete biti geijalne.

Genjalnost je namreč posledica lenobe in velike potrebe po improvizaciji, ženske nas z lahko premagate povsod tam, kjer je v igri veliko garanja, zato so vam grki prepustili vzgojo in delo, medtem, ko so sami raje filozofirali in uživali življenje ter na vsake toliko časa pobili svoje sovražnike (ubijanje je še ena od stvari, ki ženskam ni nikoli šlo najbolje od rok - tako kot scanje stoje).

uživajte!


Nikol ne bomo vedl,kako so čustvovali antinčni grki, lahko pa današanje interpretacija njjihovoih čustvovanj lahko dost pove o našem čustvovanju.

Jest sem imel npr. sokrata vedno za dialektika in prodornega racionalista, ki je z lucidnostjo svojih misli, podanih skozi dialoge, podal razlogao sveta in človeka v njem, da lahko tud modernemu  človeku služi tkorekoč v    bibličnimih razsežnostih. Zdej pa v spremni besedi kocjančičevega prevoda platona berem, da je bistvo paltonovoge opusa v tem, da je sokratove dialoge podajal  z dramaturško napetostjo, da je bistvena sporočilnost ne v sokratovih  besedah ampak v tem, kar je za njimi in nad njimi,  torej v bistvu v čustveno-dramaturškem  loku, ki ga ja izrisal platon kot dramatik in ne njegov učitelj sokrat kot mislec/filozof....
Back to top
 
 
IP Logged
 
vida
5
*****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 1240

Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #26 - 12.10.2005 at 08:57:58
 
t wrote on 07.10.2005 at 20:54:32:
Evdajmonija je tisto dobro, ki si ga ljudje želijo zaradi njega samega - zato je cilj vse človeške dejavnosti - zares srečni pa so samo bogovi in med ljudmi teoretiki.


uživajte! Wink



???
Back to top
 
 
IP Logged
 
referanca
Guest




Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Reply #27 - 12.10.2005 at 10:07:54
 
t wrote on 11.10.2005 at 13:56:31:
Kar se ženskih želja tiče, je s tem imel hude probleme že Freud (da ne omenjam kakšnih klasičnih sovražnikov žensk, ki so naredili krščanstvo), vendar pa se mi zdi da si nekatere  feministke želijo predvsem to, da bi lahko elegantno scale stoje.

1.Kar se tiče inteligence pa je itaq že zdavnaj jasno, da ste ženske inteligentnejše od nas, vendar pa imate to napako, da ste tudi bolj delavne in zato ne morete biti geijalne.

2.Genjalnost je namreč posledica lenobe in velike potrebe po improvizaciji, ženske nas z lahko premagate povsod tam, kjer je v igri veliko garanja, zato so vam grki prepustili vzgojo in delo, medtem, ko so sami raje filozofirali in uživali življenje ter na vsake toliko časa pobili svoje sovražnike (ubijanje je še ena od stvari, ki ženskam ni nikoli šlo najbolje od rok - tako kot scanje stoje).



uživajte!


1. Torej smo ženske na pravi poti. Kaj je lažjega kot se naučiti lenobe - lenarjenja, katera je tudi bistvo POLISA. Težje se je naučiti delati in garati če nisi tega nikoli počel.  
Amazonke ("začetek" feministk) so že od nekdaj imele idejo: po potrebi uporabi in nato odvrzi, nato pa uživaj človeka vredno življenje. Se ti ne zdi, da to sliči na Aristotelovo idejo o človeku vrednem življenju. (Polisu), na pa OJKOS: nuja, človeka ne vredno življenje, ekonomija, itd...

2. kar pa se tiče : scanja stoječki, se mi pa ne zdi ravno okusno izražanje, pa tudi ne na nivoju debate o ETIKI in EQ-ju. Sicer pa, kakšna prednost pa je to???

Sposobnost ubijanja???? Poznaš izraz : preko trupel do zastavljenega cilja! Očitno ženske res nismo dosegla tega nivoja to pa zato, ker se zavedamo, da prej kot slej se sve vrača i sve plača. Sedaj pa povej a se ti zdi "ubijanje" moška prednost ali slabost???
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2