Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 ... 5
(Read 37835 times)
m
5
p
*****
Offline


Posts: 6632

Gender: female
Denar
30.05.2006 at 11:55:06
 

Evo, še eno vprašanje brez pravilnega odgovora ... oz., Eva, vsi odgovori so pravilni in vsak ima svoj pravilni odgovor.  Wink

Zanima me, kako na vas vpliva denar ... kako pogojuje vaše obnašanje?



To tudi sprašujem, ker se mi zdi človeška psiha ful zanimiva ... in ker pišem magistrsko na temo denarja.  Smiley Najbrž me ene dva tri dni ne bo na net, tak da ne mislit da nočem diskutirat. Ostali pa kr gasa tačas.  Cool
Back to top
 

Joj kolk radi drug drugemu izdiramo iveri iz oči! Cheesy
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Denar
Reply #1 - 30.05.2006 at 16:49:09
 
Re: DenarInObresti-Čigava odgovornostJe dobrobit o
gape wrote on 19.03.2006 at 11:47:32:
Quote:
O denarju 5: Kako nas programirajo obresti
Obresti so na prvi pogled videti kot izredno pametna pogruntavščina.
...
Če predpostavimo, da je količina denarja in obseg proizvodnje v nekem obdobju nespremenjen, to neposredno pomeni, da bo prišlo med ljudmi do boja, komu bo uspelo prislužiti dodatni denar za odplačilo obresti (in seveda lasten zaslužek). Nekdo drug bo na ta račun moral izgubiti svoj denar.
...
Posledica je tudi prepričevanje ljudi v čim večjo potrošnjo ter proizvajanje blaga s kratkim rokom trajanja.
...
Obresti usmerjajo tok denarja od tistih, ki imajo manj denarja kot ga potrebujejo, k tistim, ki imajo več denarja kot ga potrebujejo.
...
Najbolj znan je verjetno Silvio Gesell, ki je predlagal uporabo ležarin (demurrage), katerih učinek je ravno nasproten kot učinek obresti. Če obresti povzročijo, da gledamo zelo kratkoročno, potem ležarine spodbujajo dolgoročno gledanje.

Članek, ki na zelo preprost način opiše način delovanja ležarin (in poda zelo uspešen poskus uporabe le-teh) je bil pred časom že objavljen na Pozitivkah, zato razlage ne bom ponavljala, vsem ki članka niso prebrali pa priporočam tudi to: Čudež tirolskega župana

http://www.pozitivke.net/article.php/ODenarju5KakoNasProgramirajoObresti

Quote:
Čudež tirolskega župana
Kopernicus je napisal knjigo o kroženju planetov, nihče pa ne ve, da je napisal tudi knjigo o kroženju monetov, ker je takoj ob izidu prišla na cerkveni seznam prepovedanih knjig.
...
Obrestnoobrestni sistem povzroča bolezni, vojne, terorizem na najvišji ravni.

Po brakteatih in po Proudhonu je leta 1891 Silvio Gesell (1862-1930), nemškobelgijski trgovec v Argentini, odkril, kaj je denar in kako naj kroži, da bo v službi delavcev in ne obratno. O tem govori kakih 500 knjig in esejev.
...
Unterguggenberger je začel temeljito študirati Karla Marxa, potem Proudhona in končno Gesella. Veliko strani je pri tem preštudiral dva ali trikrat. Vsak dan je govoril z občinskimi odborniki. Potem je sklical sejo, razložil položaj in svoj načrt.

Dali so tiskati "bankovce" - delavska potrdila po 1, 5 in 10 šilingov. Potrdila so imela polja za mesečne koleke.

Vsak mesec je bilo treba prilepiti kolek v vrednosti 1% bankovca. Trgovci, tovarnarji in bančni uslužbenci so načrtu pritrdili. 1. avgusta 1932 so izdali za 30.000 šilingov delavskih potrdil. Kmalu so ugotovili, da je bilo to preveč, zato so obdržali le za 9.000 potrdil, ki so bila krita pri banki s pravimi avstrijskimi šilingi.

Potrdila so zaradi kolekov krožila trikrat hitreje kot pravi šilingi. Koleke je prodajala mestna blagajna. Torej je imela prave dohodke. Na naložene šilinge pri banki so dobivali obresti. Vsakdo je lahko pri banki potrdila zamenjal za šilinge z 2% izgubo. Vsi trgovci so potrdila radi sprejemali. Tako je mestna papirnica kmalu nastavila 350 delavcev, cementarna pa 400, za izgradnjo kopališča so sprejeli nadaljnih 100 delavcev. Gradili so ceste in kanale. Brez povišanja davkov je bilo leta 1932 plačanih 121.000 šilingov, 118.000 zaostanka je bilo kmalu poravnano, nekateri pa so plačevali davke vnaprej.

Opravili so javna dela v vrednosti 100.000 šilingov, čeprav so jih izdali le za 9.000. Tako je prinašal tak denar blagoslov, kot ga je imenoval znameniti yalski profesor Irving Fisher
...
Švicarski časnikar Bourdet je poročal: "Avgusta 1933, eno leto po začetku tega poizkusa, sem poiskal Wörgl. Nepristransko moram priznati, da uspeh meji na čudež.
...
Vsi delavci so navdušeni privrženci svobodnega denarja (svoboden zato, ker je oproščen obresti in podobnih dajatev). V vseh trgovinah jemljejo delavska potrdila pod istimi pogoji kot uradni denar.
...
je tirolsko sodišče prepovedalo delavska potrdila, češ da so pravi denar
...
Na Tirolskem so 1933 morali ukiniti poizkus, ki ga nima para v zgodovini, s tem so prišli delavci spet na cesto in so zahtevali Hitlerja v Avstrijo
...
61 let je preteklo od takrat. Teorija o zajamčenem obtoku indeksvalute je bila medtem znatno izpopolnjena. Morda se bo smelo kje vpeljati ta sistem šele po krvavih revolucijah in popolnem zlomu vsega prebivalstva. Če ga bomo lahko vpeljali v Sloveniji, potem Slovenija lahko postane zibelka nove dobe, zibelka prenove za cel svet. Marsikatera prerokba govori v tej smeri. Sicer pa ni pri tem ničesar mističnega: gre za osveščenje, informacijo, ki so jo 61 let preprečevali tisti, ki se bojijo, da bi narod izvedel, kako funkcionira denar.

http://www.pozitivke.net/article.php/20040916225001517





http://www.pozitivke.net/article.php/NiVseenoKjeTrosimoSvojDenar

http://www.pozitivke.net/article.php/ODenarju2KdoSluziKomu
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
Eva
5
p
*****
Offline


Posts: 2679
Kranj
Gender: female
Re: Denar
Reply #2 - 31.05.2006 at 00:22:14
 
m wrote on 30.05.2006 at 11:55:06:
Evo, še eno vprašanje brez pravilnega odgovora ... oz., Eva, vsi odgovori so pravilni in vsak ima svoj pravilni odgovor.  Wink

Zanima me, kako na vas vpliva denar ... kako pogojuje vaše obnašanje?


a-ha i am beginning to get it  Smiley
kar je blo v knjigi osvobajanje rečeno me je itak priti mač zadelo zlo dobro
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1045213486/15#29 plus dalje vsi posti dokler ne pride do naslednje teme, že v osvobajanju 2. topicu (i think)

sem opazla tud jest, kolk me je obremenjeval to, ko ga nisem imela - najbolj opazla šele po-tem, ko sem službo dobila - kakšna je bla razlika - no sej ej dobrodejna tud služba, ampak sem opazla filinge ob plači.. in to mi je blo fino - celo skeri, da kako sm si jest zaslužla tolk denarja - ampak pol hitr čez: ooO! hvala hvala hvala, sem že zadovoljna, že zaupam.. etc
ja, bom jutr tvorila stavke
Back to top
 
 
IP Logged
 
Loops of Infinity
Ex Member




Re: Denar
Reply #3 - 31.05.2006 at 08:47:34
 
m wrote on 30.05.2006 at 11:55:06:

Zanima me, kako na vas vpliva denar ... kako pogojuje vaše obnašanje?



To tudi sprašujem, ker se mi zdi človeška psiha ful zanimiva ...




You're asking a lot, m.

Money's too tight to mention Tongue
Back to top
 
 
IP Logged
 
gogi(Guest)
Guest




Re: Denar
Reply #4 - 31.05.2006 at 11:01:24
 
The Fisherman

An investment banker was at the pier of a small coastal village when a small boat with just one fisherman docked. Inside the small boat were several large yellow fin tuna. The investment banker complimented the fisherman on the quality of his fish and asked how long it took to catch them.


The fisherman replied, "Only a little while."

The investment banker then asked, "Why didn't you stay out longer and catch more fish?"

The fisherman said, "With this I have more than enough to support my family's needs."

The investment banker then asked, "But what do you do with the rest of your time?"

The fisherman said, "I sleep late, fish a little, play with my children, take siesta with my wife, stroll into the village each evening and spend time with my family, I have a full and busy life."

The investment banker scoffed, "I am a Harvard MBA and could help you. You should spend more time fishing; and with the proceeds, buy a bigger boat: With the proceeds from the bigger boat you could buy several boats. Eventually you would have a fleet of fishing boats. Instead of selling your catch to a middleman you would sell directly to the processor; eventually opening your own cannery. You would control the product, processing and distribution. You would need to leave this small coastal fishing village and move to a big town and eventually to the the city where you will run your ever-expanding enterprise."

The fisherman asked, "But, how long will this all take?"

To which the investment banker replied, "15 to 20 years."

"But what then?" asked the fisherman.

The investment banker laughed and said that's the best part. "When the time is right you would announce an IPO and sell your company stock to the public and become very rich, you would make millions."

"Millions?...Then what?"


The investment banker said, "Then you would retire. Move to a small coastal fishing village where you would sleep late, fish a little, play with your kids, take siesta with your wife, stroll to the village in the evenings and spend time with your family."


Wink  Wink  Wink

Questioning  Questioning  Questioning  Questioning
Back to top
 
 
IP Logged
 
Lilith
5
*****
Offline

..to be more like me and
less like you...
Posts: 1554

Re: Denar
Reply #5 - 31.05.2006 at 12:31:34
 
En zanimiv fenomen je tisti, kjer človek, ki je v finančni stiski, nenadoma občuti obupno potrebo po določenih dobrinah, na katere v času blagostanja niti pomisli ne. Torej, manj kot ima denarja, bolj bi zapravljal. Mislim, da je v ozadju dinamika krize pomanjkanja in posledično delanja zalog.
Back to top
 

... Sometimes I feel that I should go and play with the thunder...
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Denar
Reply #6 - 31.05.2006 at 14:40:24
 
Za denar  naj bi delal (delo kot oblika ustvarjanja presežne vrednosti in vir odtujevanja od samega sebe in od drugega)  zato, da bi mi ta  denar omogočal delovanje (delovanje kot izražanje  generčnega bistva človeka in oblika samorealizacije). Sfera dela je zgodnjem kapitalizmu sicer prevzela večino človekovekovega življenja (npr. 16 uri delavnik), vendar je vsebinsko zajelo samo majhen obseg človekovega generečniga delovanja. V poznem kapitalizmu se je zadeva obrnila: delo se je skrajšalo na 8 ur ali manj, ampak se je hkrati zalezlo večino človekovega delovanja. Danes se zato od dela/denarja lahko osvobodiš le na način, da se osvobodiš od delovanja, zato so sanje o samouresničavanju na račun odpovedi od dela/denarja utopične celo bolj kot v sanjarijah utopistov 17. in 18. stoletja. Glede na to, da se denar zalezel v vse pore človekovega življenja je iluzorično trdit, da se je  od njega  mogoče osvobodit  z nedelom. Eanako iluzorično je trdit, da gre za napredek in razvoj, ko  denar posega v vse sfere delovanja, ker česar se denar dotakne to izgubi živost in  omrtvi, kajti denar operira s kategorijami in ne z življenejm, ki je (po definiciji?) nedifinirano.


Zadnje čase imam resen namen (iz)najt način, kako  dekontaminirat delovanje od 'okuženosti' z denarjem. Prvo kar je, da  to  delovanje  ne sme bit omogočeno z denarjem in drugo to, da od dega delovanja ne smeš pričakovat denarja. Takih področij delovanja na prvi pogled  ni veliko, a ko odkriješ prvega, se jih odpre  nešteto. Hkrati se razkrije, da denar samo navidezno odpira možnosti delovanja, v resnici pa jih z omogočanjem samo omejuje in zapira.    
 
Back to top
 
 
IP Logged
 
DaBi
Ex Member




Re: Denar
Reply #7 - 31.05.2006 at 19:20:01
 
titud wrote on 31.05.2006 at 14:40:24:
Zadnje čase imam resen namen (iz)najt način, kako  dekontaminirat delovanje od 'okuženosti' z denarjem. Prvo kar je, da  to  delovanje  ne sme bit omogočeno z denarjem in drugo to, da od dega delovanja ne smeš pričakovat denarja. Takih področij delovanja na prvi pogled  ni veliko, a ko odkriješ prvega, se jih odpre  nešteto. Hkrati se razkrije, da denar samo navidezno odpira možnosti delovanja, v resnici pa jih z omogočanjem samo omejuje in zapira.


..želim čimbolj "plodno delo_vanje"  Wink
Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Denar
Reply #8 - 01.06.2006 at 01:17:32
 
Denar, se mi zdi, je danes sredstvo, ki sili ljudi h kvanititetnim medsebojnim interakcijam na račun kvalitetnih. In ta presežek nikomur zares ne služi.

Saj ljudje nikoli nismo bili samozadostni, ampak včasih si nekaj pridelal, nekaj si zamenjal, nekaj si naredil, kar si znal in kdo drug ti je naredil nekaj, kar je on znal, in vse je bilo mnogo bolj osebno.
Denar pa je razosebil našo ne-samozadostnost in nas v bistvu odtujil od naših resničnih potreb.
Včasih si bolj kontroliral svoje viške in primanjkljaje, ki si jih moral pokrit.

Zdaj delaš v službi stvari za denar, ne nujno zato, ker si dober v njih. Ne veš, za koga kaj delaš in dostkrat ne veš niti tega, kaj si s svojim delom sploh dosegel in se zato niti zares koristnega ne moreš počutit. Delaš za firmo, ne za ljudi, ki tvoje proizvode kupujejo, in kupuješ stvari za katerimi ne vidiš ljudi, ki so jih naredili, zato o njih ne razmišljaš in ker tako malo razmišljaš o vsem skupaj, se oddaljiš tudi od svojih pravih potreb in kupuješ tudi stvari, ki jih v resnici niti zares ne rabiš. Celo področje dela in služenja denarja je cikel, v katerem zadovoljevanje potreb (za kar naj bi se v prvi vrsti sploh šlo) popolnoma izgublja pomen. Stvari imajo v tvojih očeh le še ceno, ne pa več vrednosti.

Večinoma ne moreš delat tolko malo, kolko rabiš, če imaš manjše potrebe in večinoma ne moreš zaslužit tolko dosti, kolko rabiš, da si zadovoljiš večje potrebe. Redko prideš skozi tako, da si zares zadovoljen s sorazmerjem med delom in zasluženim denarjem, zato si moraš nekje dat duška in to te ali zagreni ali pa naredi nezmernega potrošnika, ki pa še vedno nima zadovoljenih resničnih potreb.
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
Eva
5
p
*****
Offline


Posts: 2679
Kranj
Gender: female
Re: Denar
Reply #9 - 01.06.2006 at 05:56:47
 
Devi wrote on 01.06.2006 at 01:17:32:
Denar, se mi zdi, je danes sredstvo, ki sili ljudi h kvanititetnim medsebojnim interakcijam na račun kvalitetnih. In ta presežek nikomur zares ne služi.

Saj ljudje nikoli nismo bili samozadostni, ampak včasih si nekaj pridelal, nekaj si zamenjal, nekaj si naredil, kar si znal in kdo drug ti je naredil nekaj, kar je on znal, in vse je bilo mnogo bolj osebno.
Denar pa je razosebil našo ne-samozadostnost in nas v bistvu odtujil od naših resničnih potreb.
Včasih si bolj kontroliral svoje viške in primanjkljaje, ki si jih moral pokrit.

Zdaj delaš v službi stvari za denar, ne nujno zato, ker si dober v njih. Ne veš, za koga kaj delaš in dostkrat ne veš niti tega, kaj si s svojim delom sploh dosegel in se zato niti zares koristnega ne moreš počutit. Delaš za firmo, ne za ljudi, ki tvoje proizvode kupujejo, in kupuješ stvari za katerimi ne vidiš ljudi, ki so jih naredili, zato o njih ne razmišljaš in ker tako malo razmišljaš o vsem skupaj, se oddaljiš tudi od svojih pravih potreb in kupuješ tudi stvari, ki jih v resnici niti zares ne rabiš. Celo področje dela in služenja denarja je cikel, v katerem zadovoljevanje potreb (za kar naj bi se v prvi vrsti sploh šlo) popolnoma izgublja pomen. Stvari imajo v tvojih očeh le še ceno, ne pa več vrednosti.

Večinoma ne moreš delat tolko malo, kolko rabiš, če imaš manjše potrebe in večinoma ne moreš zaslužit tolko dosti, kolko rabiš, da si zadovoljiš večje potrebe. Redko prideš skozi tako, da si zares zadovoljen s sorazmerjem med delom in zasluženim denarjem, zato si moraš nekje dat duška in to te ali zagreni ali pa naredi nezmernega potrošnika, ki pa še vedno nima zadovoljenih resničnih potreb.


waa
iz istega razloga ne opaziš, al so operacijske mize zares donirane, al so kej druzga
al je farmacija zares kvalitetna al je kej druzga
in javne t.j. splošne knjižnice zaračunavajo letno članarino
Back to top
 
 
IP Logged
 
Spela(Guest)
Guest




Re: Denar
Reply #10 - 01.06.2006 at 09:10:53
 
Ja!

Tega v Mariboru ne delajo. Knjižnice bi morale bit zastonj povsod.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Loops of Infinity
Ex Member




Re: Denar
Reply #11 - 01.06.2006 at 09:40:22
 
Če insistiramo, da je predpogoj, da naj delovanje ne bo omogočeno z denarjem, zapremo tok energije. Pogojimo. Denarju avtomatsko damo lastnost umazanosti, materialnosti, ki bi naj ne bilo čisto za razliko od zgolj duhovnosti. Ker pa vemo, da je edini način ven, se prebiti skozi materialno, ga je po moje pametneje sprejeti kot neobhodnega, četudi mu ne damo odvečne teže veljavnosti. Namesto osredotočanja, da ga naj z delovanjem ne bi pričakovali, raje pozornost usmerimo v namen, da nam bo naše delovanje blagodejno, užitek, meditacija. Duhovno in materialno ni in ne more biti ločeno; se ne izključuje.






Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Denar
Reply #12 - 01.06.2006 at 10:50:45
 
Devi wrote on 01.06.2006 at 01:17:32:
Saj ljudje nikoli nismo bili samozadostni, ampak včasih si nekaj pridelal, nekaj si zamenjal, nekaj si naredil, kar si znal in kdo drug ti je naredil nekaj, kar je on znal, in vse je bilo mnogo bolj osebno.

Da je bilo vse krasno v tem krasnem starem svetu, si moral najprej:
  • posedovati zadosti veliko njivico, kamor si lahko posadil recimo krompir
  • biti pri pridelovanju krompirja zadosti učinkovit, da niso bili siti samo žužki ali pa divji prašiči
  • imeti veselje z okopavanjem kromprija in preganjanjem hroščev in ostalih, ki bi jim šel krompir v slast
Brez izpolnjevanja teh pogojev, pa si se verjetno podobno spraševal o smiselnosti in načinu tvojega obstoja.

lp bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Denar
Reply #13 - 01.06.2006 at 11:17:10
 
Devi wrote on 01.06.2006 at 01:17:32:
Denar, se mi zdi, je danes sredstvo, ki sili ljudi h kvanititetnim medsebojnim interakcijam na račun kvalitetnih. In ta presežek nikomur zares ne služi.

Saj ljudje nikoli nismo bili samozadostni, ampak včasih si nekaj pridelal, nekaj si zamenjal, nekaj si naredil, kar si znal in kdo drug ti je naredil nekaj, kar je on znal, in vse je bilo mnogo bolj osebno.
Denar pa je razosebil našo ne-samozadostnost in nas v bistvu odtujil od naših resničnih potreb.
Včasih si bolj kontroliral svoje viške in primanjkljaje, ki si jih moral pokrit.



Evo ene alternative, ki bi nam morda omgočla soodvisnost oh hkratni samostojnosti brez fetiširanja odtujenih odnosov skozi denar:

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1149151325/0#1





Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Denar
Reply #14 - 01.06.2006 at 11:58:07
 
Quote:
Če insistiramo, da je predpogoj, da naj delovanje ne bo omogočeno z denarjem, zapremo tok energije. Pogojimo. Denarju avtomatsko damo lastnost umazanosti, materialnosti, ki bi naj ne bilo čisto za razliko od zgolj duhovnosti. Ker pa vemo, da je edini način ven, se prebiti skozi materialno, ga je po moje pametneje sprejeti kot neobhodnega, četudi mu ne damo odvečne teže veljavnosti. Namesto osredotočanja, da ga naj z delovanjem ne bi pričakovali, raje pozornost usmerimo v namen, da nam bo naše delovanje blagodejno, užitek, meditacija. Duhovno in materialno ni in ne more biti ločeno; se ne izključuje.


Denar sam po seb ni umazan, je le informacija kot vsaka druga. V kapitalističnem družbenem in produkcijskem sistemu je pač informacija o medsebojnih razmerjih v tem sistemu, je v materilalnem   smislu opredmetenje/utelešenje teh razmerjij. Če so ti ta razmerja o.k.  ti je denar čist, če pa ne pa umazan in v tem jest vidim njegovo duhovno dimenzijo. In naprej: če je denar utelešenje/fetiš umazanih odnosov, jest ne vidim nobene potrebe po tem, da bi sprejel kot neobhodnega ali ga celo  'čistil' s porabljanjem  v dobre  namene, ker z njim samo reprouciram umazane odnose. Tako logiko dobronamernega trošenja denarja je zasledit npr. v hollywodskih filmih tipa spyderman, kjer 'dobri' korporativni bogataš rešuje žrtve povampirjenih  bogatašev   dekadentnega ghotham citya in kjer boj dobrega proti zlu ne presega matrice, ki to zlo generira.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 ... 5