Devi wrote on 18.01.2010 at 16:24:04:ML, to, kar naštevaš, je rezultat čist tvojega razmišljanja al se naslanjaš na kako drugo razmišljanje in če, katero?
men se je k ljubezni zmerej vezala radost. in k radosti jasnost in vedenje. drugač bi pa k tvojemu namesto reda dala disciplino, kar je pa v bistvu skor enako kot resnost. medtem ko resnost, kot jo ti predstavljaš, men zveni kot stanje brez smeha. smeh in resnica pa dostkrat sovpadata, ne da se izključujeta, ker človek marsikdaj lažje prenaša resnico, če jo lahko obravnava s humorjem.
dejansko pa mislim, da je ljubezen v bistvu čist neopisljiva in četud mogoče vsebuje določene lastnosti, ni nič od tega. to je, ko če bi rekli, človek je roka. po svoje je res. in zlo deleč od resnice.
Ja, to je moje razmišljanje, porodilo se mi pa je iz sedmih božjih lastnosti, ki so iste, in če je Bog ena sama ljubezen, potem tudi ljubezen vsebuje vse te lastnosti.
Sama ljubezen brez vseh teh lastnosti je zelo šibka in ranljiva, kajti ljubezen sama po sebi, privlači vse na sebe, tudi tisto, kar jo lahko uniči. Potem to ni prava ljubezen, kajti če je ljubezen nepremagljiva mora nujno vsebovati še kakšno lastnost, ki jo krepi in ščiti pred pogubo.
No, in eno takšnih lastnosti je nedvomno modrost, ki z svojo modrostjo oceni do kje, kam, kod je slepa ljubezen varna. Zato jaz pravim, da sama ljubezen brez modrosti ne more obstati, ampak se pogubi.
Da pa z modrostjo ukročena ljubezen ne zapade v lenobo in brezdelje, mora zopet nujno pristopiti nova lastnost, ki z svojo voljo premakne v dejavnost tisto, kar je modrost modro načrtovala v ljubezni. Tako je tudi volja lastnost ljubezni.
Če pa hoče ljubezen načrtovano izpeljati, mora obvezno in disciplinirano upoštevati red dela. Red pa je nova lastnost ljubezni, ki je nujno potreben za izpeljavo načrtovanega. Saj tudi vsak projekt zahteva določen vrstni red dela, po katerem se izpelje do končnega izdelka. Neumno bi bilo začeti hišo graditi pri strehi in na koncu temelje.
Da pa, kar je ljubezen vzljubila, modrost načrtovala, volja podprla, red osvojil, ne propade, mora priti nova lastnost, ki s svojo resnostjo do načrtovanega ne dovoli, da bi lahko šlo kaj narobe, kot je načrtovano. In tako je resnost tudi lastnost ljubezni.
Ker pa je prostor in čas omejen, torej nepopoln, je tudi vse, kar je materialno ustvarjeno v njemu nepopolno, torej z napako. Tako se bo tudi na izdelavi izdelka, ki ga ljubezen ustvarja, našla kakšna napaka in če potem resna resnost najde kakšno napako na ustvarjenem, in ker resnost ne prenese napak, bo takoj vse narejeno uničila. Da se pa to ne zgodi, pa mora vmes poseči potrpežljivost, da se lahko napake odstranijo in popravijo. In tako je potrpežljivost nedvomno še ena velika lastnost ljubezni.
Da pa je tudi usmiljenje lastnost ljubezni, pa z lahkoto prepoznamo po velikem občudovanju in usmiljenju v odnosu do ustvarjenega. Usmiljenje tudi dokončno uredi in oplemeniti, kar je ljubezen izpeljala.
To je celosten pogled in opis prave ljubezni. Ker pa se brez ljubezni na tem svetu nič ne zgodi, je zelo pomembno, da se vse kar je začeto z ljubeznijo izpelje tako, da se upoštevajo lastnosti v ljubezni, sicer bo začeto prej propadlo preden bo narejeno.
Če se upoštevajo te lastnosti, se nam v ljubezni nikoli ne zalomi in vse tako ustvarjeno bomo občudovali iz z usmiljenjem negovali.
No pa lep pozdrav.
Home
Pages: 1 
