Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Page Index Toggle Pages: 1
(Read 7717 times)
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
LETS!
01.06.2006 at 10:42:04
 
DAJMO, TRGUJMO!
In spomnimo se rovaša!

Kaj imajo kooperative skupnega s sistemom trgovanja z lokalnimi izmenjavami?
Kaj je torej LETS?
In zakaj sploh LETS?
S čim lahko trgujemo v sistemu LETS?
Kako trgujemo?
LETS in običajni denar - kakšno je vrednotenje?
Kombinirana cena: SIT in lokalna LETS valuta
Kako spremljamo izmenjave?
Kreditiranje in zamenjave z uradno valuto, davki
LETS in država
Ustanavljanje LETS sistema

Včasih so pri nas trgovci na na pol preklane paličice z zarezami in križci zapisovali količine prejetega blaga ali storitev. Eno polovico paličice je nato spravil trgovec, drugo pa kupec. Takšna paličica se je imenovala rovaš. Celo volitve za župana so menda ponekod potekale z rovaši. Danes pa bolj poredko slišimo: »Na čigav rovaš gre pa tole?«

V Angliji in severni Ameriki so v prejšnjem desetletju nastale številne avtonomne pobude v manjših ali večjih lokalnih skupnostih, ki so si za cilj postavile tak sistem trgovanja, ki bi določenemu številu ljudi ponudil zamenjavo storitev in proizvodov, ne da bi bil za to potreben kapital in ne da bi bili za to potrebni posredniki (marže) ali država (davki). Zamenjava uslug ali blaga je sicer dnevna praksa med prijatelji, sosedi in znanci, vendar je sodelovanje te vrste omejeno tako časovno kot vsebinsko, predvsem pa količinsko. Ljudje, ki imajo omejene količine denarja, pa si kljub temu lahko na preprost način in hitro organizirajo izmenjavo: na lokalni trg ponudijo svoje storitve ali blago ter na istem trgu v zameno dobijo storitve in blago, ki ga potrebujejo. Za tovrstno izmenjavo se je uveljavil preprost naziv: Sistem trgovanja z lokalnimi izmenjavami, angleško LETS (Lokal Exchange Trading System). Angleško besedo LETS bi lahko prevedli kot DAJMO!, vendar bomo v tej knjigi uporabljali originalno poimenovanje LETS, ki ga je prvi skoval anglež Michael Linton leta 1983. LETS ni edina inovacija te vrste, lahko pa predstavlja model za vse, ki jih zanima sistem lokalne izmenjave.  


KAJ IMAJO KOOPERATIVE SKUPNEGA S SISTEMOM TRGOVANJA Z LOKALNIMI IZMENJAVAMI?

Prva skupna lastnost je članstvo. Kooperative temeljijo na prostovoljnem članstvu in enako velja tudi za LETS. V LETS sistemu med seboj trgujejo oziroma si izmenjujejo storitve in blago samo člani. Vsak lahko na trg svobodno ponudi tisto, kar ima, oziroma tisto, kar zna. Načelo članstva obenem tudi pomeni, da - enako kot kooperative - tudi LETS sisteme upravljajo in vodijo člani oziroma osebe, ki jih člani za to pooblastijo.

Druga skupna lastnost je pripadnost skupnosti. S tem, ko oseba prostovoljno vstopi v kooperativo ali LETS, se zaveže, da bo podprla določeno lokalno skupnost oziroma druge člane. Vrednote samo-pomoči, solidarnosti, poštenja, enakopravnosti in odprtosti so tu ključnega pomena. LETS sistemi so enako socialno angažirani kot kooperative.

Tretja skupna lastnost je praktičnost. Tako kot člani kooperativ se tudi člani LETS sistemov ukvarjajo oziroma trgujejo s povsem praktičnimi zadevami. Prostor za manipuliranje in posredništvo je zmanjšan na minimum, saj ljudje trgujejo drug z drugim za stvari, ki jih nujno potrebujejo.

Model LETS predstavljamo v tej publikaciji zato, ker lahko služi kot nadgradnja kooperativam, ali pa kot zamisel za ustanavljanje trgovskih kooperativ. Nadgradnja v tem primeru pomeni, da si kooperative lahko na način modela LETS med seboj izmenjujejo storitve in blago enako kot to sicer počno člani - posamezniki.  


KAJ JE TOREJ LETS?

LETS lahko primerjamo z rovaši, le da je sistem bolj celovit, saj vključuje več med seboj povsem enakovrednih in enakopravnih ljudi. Preprosto pa bi lahko rekli, da polovico paličice rovaša hrani administrator LETS sistema, drugo polovico pa član. Ko dva člana med seboj trgujeta, prineseta vsak svoj rovaš k administratorju, ki potegne iz registra ustrezni polovici obeh rovašev; na skupaj sestavljeni polovici rovaša kupca vreže znak za debit, na rovaš prodajalca pa znak za kredit. Posel je tako opravljen in zabeležen, LETS adminsitracija hrani zapis obeh strank, vsaka stranka pa tudi svojega.

LETS ali sistem trgovanja z lokalnimi izmenjavami je društvo, klub ali kake druge vrste združenje posameznikov, ki želijo na skupen, neodvisen trg ponuditi svoje storitve in blago ter v zameno na istem trgu pridobiti storitve ali blago, ki ga potrebujejo. Ljudje si preprosto lahko pomagajo z medsebojno izmenjavo veščin oziroma storitev in blaga oziroma proizvodov. Sami člani si lahko pri enem izposodijo in pri drugem članu vrnejo. Člani med seboj izberejo osebe, ki vodijo evidenco nad izmenjavami.

LETS je torej sistem organiziranih informacij o izmenjavah na lokalnem trgu. Nič drugega. LETS vzdržuje seznam ponudb in povpraševanj ter bilanco stanja vseh članov. Člani sami in prostovoljno odločajo, katere storitve ali blago bodo na trg ponudili ali jih na trgu iskali, po kakšnih cenah in v kakšnih količinah. Prav tako se člani sami odločajo o tem, s kom bodo trgovali in s kom ne. Članom morajo osebe, ki jih člani pooblastijo za vodenje računa, ažurno posredovati informacije o stanju na svojem kredit-debit računu.  


IN ZAKAJ SPLOH LETS?

Mar ni ena denarna valuta dovolj? Seveda je, vendar v današnjem času vrednost denarja ni več primerljiva s količino opravljenega dela ali z vrednostjo blaga. Ogromne, resnično ogromne količine denarja se izgubljajo med posredniki: banke, trgovci, država, administracije, transport... Poleg tega z denarjem manipulirajo številni dobičkarji, ki v osnovi ne delajo drugega kot da - manipulirajo z denarjem. Denar je predmet manipulacije, njegova vrednost pa je bodisi umetno vzdrževana ali pa nestabilna. Država sproti uravnava denarno maso s tiskanjem denarja, inflacijo ter spreminjanjem cenovne in davčne politike. Pri reguliranju trga in spreminjanju tržnih pogojev se izgubljajo delovna mesta, zaradi prekomernega izrabljanja in uničevanja naravnih virov (ki je posledica kapitalskih naložb) pa izgubljamo biomaso. Znanje in veščine ter zemlja s svojimi plodovi so tako na videz popolnoma odvisni od manipulacij z masami denarja. Sistem lokalne izmenjave zmanjšuje maso, s katero se danes preveč manipulira in ohranja več moči v lokalni skupnosti, med ljudmi.

Smo priče neverjetnemu paradoksu: ker velja prepričanje, da se delo in izdelki vrednotijo z denarjem (in samo z denarjem) in ker se denar koncentrira pri majhnem številu ljudi (ki praviloma ne proizvajajo ničesar razen manipulacij z denarjem), se ustvarja vtis, da ni denarja, s katerim bi lahko plačali vse tiste, ki naravnost hrepenijo po delu, po tem, da bi zaslužili za življenje in so tega tudi sposobni. Da zares ne bi bilo dovolj dela za vse - tega ni dokazala še nobena študija. Res pa je (očitno), da ni dela za vse v sistemu, ki je popolnoma odvisen od denarja. Ker torej ni denarja, mnogi ljudje ne delajo nič, so brezposelni in živijo oziroma životarijo na rovaš države. LETS je model, ki ponuja možnost za delo tistim, za katere je na trgu denarja zmanjkalo.  


S ČIM LAHKO TRGUJEMO V SISTEMU LETS?

Trgujemo z vsemi storitvami, enako kot v običajnem denarnem sistemu. V seznam storitev, ki jih nudimo ali potrebujemo, lahko na primer vpišemo: čistim okna, skrbim za domače živali v času vaše odsotnosti, opravljam prevoze s tovornjakom, pomagam pri sestavljanju vloge za službo, popravljam računalnike, na vaš dom dostavljam domač kruh in pecivo, jabolka itd. Zanimivo je, da lahko en človek ponudi ali si želi povsem različne reči - ponuja na primer računalniško grafično oblikovanje, naravna zelišča in sprehajanje psov, odkupuje pa mizarska dela in lektoriranje.

Člani se za omejitve transakcij dogovorijo skupaj. Praviloma se odločajo, da izmenjava mamil ni dovoljena, saj so tovrstne transakcije nezakonite, da ni dovoljena storitev prostitucije, saj v širši skupnosti ne želijo ustvariti negativne slike o skupini. Etični kodeks je nujen in običajen del dogovora o članstvu. Če nekdo od članov želi v centralnem registru zabeležiti nedovoljeno izmenjavo, mu odgovorna oseba tega ne bo dovolila. Noben član ne more siliti drugega k transakciji. Izmenjave so povsem svobodna odločitev obeh strank.  


KAKO TRGUJEMO?

Recimo, da Neda zelo dobro peče kruh, vendar se ji je pokvarila pečica. Dane rad nabira gobe in ima pokvarjen avto. Janez, ki je mehanik pa strašno rad je gobe in domač kruh. Vsi so brez denarja. Svoje storitve oziroma blago in potrebe posredujejo sistemu LETS. Dane in Neda bosta na seznamu članov LETS iskala mehanika, ki bo okvare popravil. Danetu in Nedi se bo tako v registru LETS zapisal minus (debit), Janezu pa plus (kredit). Ker je Janez lojalen skupnosti, bo gobe in kruh nabavil pri Nedi in Danetu: temu primerno se bo štel kredit njima, debit pa Janezu.

Ko je članov več, hrani vse podatke seveda samo centralni LETS register. Ko Janez opravi storitev za Nedo, se dogovorita za ceno in sporočita rezultat centralnemu registru LETS. Najpogosteje se člani dogovorijo za lastne LETS čeke, kupone, bone ali kakšno drugo lokalno denarno enoto. Na njih je številka člana oziroma članice. V tem primeru Neda izroči "lokalni denar" Janezu; ta ga odnese v centralni register, kjer Nedi zapišejo minus, Janezu pa plus.  


LETS IN OBIČAJNI DENAR - KAKŠNO JE VREDNOTENJE?

Za vsako storitev ali blago avtonomno določita ceno potrošnik in ponudnik. Cene na trgu so proste. Potrošnik se oglasi ponudniku, dogovorita se za ceno in rezultat sporočita centralnemu LETS registru. V primerih, ko je to možno, ponudnik centralnemu registru prinese "lokalni denar" oziroma ček. Cene so praviloma nižje od cen na trgu običajnega denarja, ker v njih niso vračunani davki na promet in ker ni posrednikov.

Najpogosteje je enota lokalne valute LETS enaka uradni denarni valuti. Če bi določena skupina za spremljanje medsebojne izmenjave na primer določila enoto DAM, bi bilo najbolj smiselno, da je vrednost enega DAM enaka enemu SIT. Tako je vrednotenje lažje in bolj pregledno; edina šibka točka je v tem, da je lokalni denar kasneje enako podvržen inflaciji kot državni.  


KOMBINIRANA CENA: SIT IN LOKALNA LETS VALUTA

Mnogi proizvodi imajo v taki zamenjavi dvojno strukturo cene: del cene je v SIT in drugi del na primer v DAM. To se praviloma zgodi takrat, ko je struktura cene proizvoda vezana na storitve ali blago, ki ga proizvajalec plačuje v SIT. Tako bo na primer proizvajalec bio-sendvičev moral ceno za kupce, ki so člani LETS, nastaviti tako, da bo svoje delo zaračunal v LETS valuti (DAM), tisti del cene, ki pokrije fiksne stroške (elektrika, najem prostora, surovine), pa bo zaračunal v SIT saj mora le-te tudi plačevati v SIT. Struktura cene bo odvisna od tega, ali žemljice za sendviče nabavlja pri članih LETS, od tega, ali mu je delovni prostor dal v najem član LETS (in mu ga ni treba plačevati v SIT). V tem primeru bo razmerje med DAM in SIT v prid DAM. Končna cena sendviča, ki je na trgu vreden 130 SIT bo za člane LETS lahko na primer 50 SIT in 80 DAM. Ček za 80 DAM bo proizvajalec bioloških sendvičev odnesel v centralni register LETS sistema, 50 SIT pa bo zabeležil v blagajni v svojem poslovnem prostoru.  

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: LETS!
Reply #1 - 01.06.2006 at 11:01:26
 
KAKO SPREMLJAMO IZMENJAVE?

Izmenjave spremljajo osebe, ki jih člani za to pooblastijo. Kadar je članov veliko, za spremljanje najpogosteje uporabljajo računalnik. Praviloma člani plačujejo minimalen letni pavšal deloma v uradni valuti (SIT), deloma pa v lokalni valuti (DAM) in poseben prispevek za čekovne knjižice v lokalni LETS valuti (DAM). Ti prispevki morajo pokriti stroške sistema administracije oziroma stroške vodenja registrov. Pri tem se poštnina, stroški telefona ipd. obračunajo v SIT, delo administracije pa deloma v SIT in deloma v lokalni valuti LETS sistema. Vsak član ima v centralnem registru svojo kartoteko, v katero se ob vsaki transakciji vpisujejo krediti in debiti. Centralni register hrani še sezname ponudb in povpraševanja.

Periodično (o podrobnostih se dogovorijo člani) mora administrator sistema v internem glasilu ali biltenu objaviti vse tri registre (stanja na osebnih kartotekah, ponudbe in povpraševanja, najpogosteje s cenovnimi opredelitvami). Tako so vsi člani obveščeni o vseh storitvah in blagu, ki ga lahko na lokalnem trgu dobijo, obenem pa so obveščeni tudi o stanju na računih posameznih članov, kar onemogoča posameznikom, ki so skupnosti že veliko vzeli in premalo dali, da bi to nadaljevali v nedogled. Vsi hitro vedo, da določen posameznik živi na račun drugih in z njim preprosto ne trgujejo več. Javnost registrov je zato nujna. Člani v pristopni izjavi praviloma dovolijo objavo stanja v internem biltenu.

Prav tako mora administrator vedno (v času uradnih ur), članom omogočiti popoln vpogled v njihovo lastno kartoteko.

Za negativna in pozitivna stanja ne zaračunavajo obresti. Prav tako ni pomembno, v kakšnih količinah posamezni člani trgujejo. Lahko opravijo mnogo, malo ali nič izmenjav letno.  


KREDITIRANJE IN ZAMENJAVE Z URADNO VALUTO, DAVKI

Člani se lahko med seboj prosto kreditirajo. Dogovor o kreditiranju se centralnega registra ne tiče. Če Neda Danetu posodi 100 DAM, se Nedi v centralnem registru zabeleži 100 DAM debita, Danetu pa 100 DAM kredita. Centralni register je zabeležil transakcijo. Prav tako je v LETS sistemih praviloma dovoljeno, da člani med seboj trgujejo tudi z valutami. Tako bi bilo možno, da Dane pri Nedi kupi 10.000 SIT za 10.000 DAM v primeru, ko bi imela Neda višek SIT Dane pa bi imel višek DAM in bi nujno potreboval znesek v SIT. V tem primeru bi se Nedi v centralnem registru beležil kredit 10.000 DAM, Danetu pa ustrezno debit v isti vrednosti.

Za davke državi skrbi vsak član sam. Če ima svojo dejavnost formalno registrirano in za svoje proizvode (na primer sendviče) plačuje davke, bo praviloma ceno strukturiral kombinirano (SIT in DAM) ter davek prištel vrednosti v SIT.  


LETS IN DRŽAVA

Država bi morala v svojo korist tovrstne projekte podpirati ne toliko (čeprav tudi) zaradi davkov od trgovine, ki jo LETS pospešuje, temveč predvsem zaradi socialne in ekološke narave posla. Trgovina se namreč večidel odvija v lokalni skupnosti, kar lahko te skupnosti poživi in učvrsti, transportne stroške pa bistveno zmanjša. Zmanjševanje brezposelnosti, nezadovoljstva in kriminala so neposredni učinki LETS sistemov in kooperativ. Pri tem si država zmanjšuje najmanj stroške za socialo, policijo in sodstvo. ©e ne izkoriščen potencial za državo pa leži tudi v možnosti, da se v LETS sisteme vključi sama - in v njih prosto in enakovredno trguje.  


USTANAVLJANJE LETS SISTEMA

Zaenkrat v Sloveniji ne poznamo nobenega formalnega sistema, podobnega sistemu LETS, tako da ne moremo pokazati konkretnega primera. Podobno skupino lahko ustanovijo posamezniki in skupine (več kot dva člana). LETS sistemi v svetu oziroma njihove skupine štejejo od peščice do 300 ljudi. Pojavljajo pa se tudi tako imenovani Multi LETS sistemi, kjer se več LETS sistemov združi in člani enega lahko trgujejo tudi s člani drugega.

LETS sistem se lahko ustanovi kot društvo ali kaka druga pravna oseba, lahko pa deluje tudi neformalno, kot neodvisni register. Člani ob pristopu podpišejo izjavo o članstvu, v kateri se strinjajo s pravili poslovanja, ki so jih določili skupaj. Člani LETS so lahko posamezniki ali pa poslovne enote kot pravne osebe (samostojni obrtniki, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali kooperative). V tistih krajih, kjer so kooperative dobro razvite, je povsem naravno, da se pri trgovanju združijo v skupni sistem, ki deluje po načelih LETS. Tako lahko na primer mizarska kooperativa za lokalno LETS valuto nabavlja sendviče za svoje delavce, ob tem pa vsem članom nudi mizarske usluge. Kooperativa, ki organizira kulturne prireditve v svoji dvorani, bo mizarske usluge naročila za LETS enote pri mizarski kooperativi, delavci v pekarski kooperativi bodo lahko šli na koncert za LETS enoto, gostujoči umetniki pa bodo prespali v prenočiščih, ki jih upravlja kooperativa - seveda na rovaš kooperative, ki je koncert organizirala in v primeru, ko so vse kooperative med seboj povezane v tak ali drugačen LETS oziroma DAJMO sistem.

http://www.ljudmila.org/retina/kooperative/sodelovanje/

http://www.gmlets.u-net.com/
Back to top
 
 
IP Logged
 
KH
1
*
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 2

Re: LETS!
Reply #2 - 28.03.2008 at 10:13:50
 
Pozdravljen titud!

A mi lahko poveš od kot si vzel literaturo za LETS! Pišem namreč diplomo pa bi rabla vir!

LP
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: LETS!
Reply #3 - 28.03.2008 at 12:01:46
 
KH wrote on 28.03.2008 at 10:13:50:
Pozdravljen titud!

A mi lahko poveš od kot si vzel literaturo za LETS! Pišem namreč diplomo pa bi rabla vir!

LP


Me veseli, kh, da se s to zadevo strokovno ukvarjaš.

Link očitno ne dela, ista vsebina je zdaj tle:

http://www.kooperativa.org/wiki/moin.cgi/MHK_dajmo_trgujmo_LETS
Back to top
 
 
IP Logged
 
KH
1
*
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 2

Re: LETS!
Reply #4 - 28.03.2008 at 12:50:36
 
Najlepša hvala!

A veš morda za še kake druge strani, ki se ukvarjajo s temo alternativnh denarnih tokov?! Nabavla sem sicer knjige Bernard Lietaerja in Kennedyjeve, drugače  pa v Sloveniji te literature sploh ni za dobit.

LP
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: LETS!
Reply #5 - 28.03.2008 at 12:57:24
 
KH wrote on 28.03.2008 at 12:50:36:
Najlepša hvala!

A veš morda za še kake druge strani, ki se ukvarjajo s temo alternativnh denarnih tokov?! Nabavla sem sicer knjige Bernard Lietaerja in Kennedyjeve, drugače  pa v Sloveniji te literature sploh ni za dobit.

LP


Najoljš da pregeledaš poste in prispevke, ki jih je na tem forumu objavila m   oz. na pozitivkah marjana. Na podobno temo je v angliji delala postdiplomca, najbrž ti bo rada priskočila na pomoč.
Back to top
 
 
IP Logged
 
m
5
p
*****
Offline


Posts: 6632

Gender: female
Re: LETS!
Reply #6 - 02.04.2008 at 11:58:03
 
Oj KH, super da te zanima Lets! Daj se mi javi (marjana42@email.si).

Lp,
Marjana


PS zgornji tekst je iz knjige Marka Hrena Kooperative http://www.kooperativa.org/wiki/moin.cgi/MHK
Back to top
« Last Edit: 03.04.2008 at 09:27:09 by m »  

Joj kolk radi drug drugemu izdiramo iveri iz oči! Cheesy
 
IP Logged
 
Page Index Toggle Pages: 1