Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 9 10 11 12 13 14
(Read 8130 times)
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #150 - 05.02.2005 at 08:48:28
 
titud wrote on 04.02.2005 at 14:59:56:
Vrednotenje ženske same sebe skoz  to, da je vredna tolk, kolikor je objekt poželenja moškemu, je vrednotenje same sebe skoz tisto,  za kar se  dejansko nima. Vedno podajamo največjo vrednost tistemu, česar ne poseujemo.  Ko ženska ozvesti, da je  moškemu objekt poželenja sama po seb, pol tega ne jemlje kot osnovo za vrednostenje same sebe ampak za samumevno dejstvo, ki nima v njenjem vrednsotnem sistemu nobene posebne vrednosti.


Enako je z dnarjem. Če se kot človek  vrednotiš  po tem, kolk ga poseduješ, pol ga nimaš nilkol dost al pa se ves čas bojiš, da ti ga zmanjkalo.   Če pa jemlješ denar kot nekaj, kar ti neodtujljivo in samoumevno pripada, pol ni razloga,  da bi sebe zreduciral na   objekt,  s katerim drug drugemu  tešimo slo  po denarju.

Ni torej problem v   tem, da  je  ženska objekt poželenja, ampak v stalnem ustvarjanju vzdušja kot da ni vredna tega poželenja.  In ni problem v tem , da je na svetu premalo denarja za vse, ampak v ustvrjanju vzdušja, kot da ga vsi niso vredeni. V tem jest vidm problem samorazvrednotanja, ki ženski jemlje tisto, kar je in človeku naslpoh tisto kar, mu samoumevno pripada.  


titud za tole sem si pa prav čas vzela, da sem res dobro prebrala, zelo zanimivo, mi je dal misliti

ne, ker če jaz to tvojo "teorijo" nanesem na konkretne primere, se mi na prvi pogled zdi, da morda res ni tako (s tem mislim na tezo ustvarjanja vzdušja, da ženska poželenja ni vredna itd)

ker recimo vsaka pravljica se začne z neko lepotico, vsaka pozitivna junakinja v pravljicah je lepa - in to je zelo poudarjeno v pravljicah ... potem ta junakinja se uspe poročit (največji dosežek na njeni poti) in obogati (se poroči z dobro partijo), na videz se zdi da recimo ena pravljica sugerira to, kako je vsaka vredna tega, kako je vsaka lepa ... saj se ve s kom se v pravljicah identificiramo, s kakšno zlobno čarovnico pa prosim res ne ...

vendar se situacija zaplete, potem ko deklica pride v najstniška leta in se začne skrbno ogledovati v ogledalu, potem ko začne dobivat fit backe iz okolja, ... (ti si pa predebela (to celo mame svojim hčerkam tupajo v glavo), ti imaš pa pege, ti imaš pa mozolje ... aha, to je pa tista s preveliko ritjo ...) in tuki imamo že boj dveh vrednostnih sistemov in glavni je resnično ta; sporočilo: nisi vredna (norme se pa ve kakšne so, nenazadnje jih "predpisuje" tudi moda)

pa še enega primera sem se spomnila; recimo ko greš h kozmetičarki, te tam najprej "hipnotizirajo" z masažo, se umiriš, uživaš ... potem ti pa začnejo, "ja, ampak ... že dolgo niste bila pri nas, kajneda? ... priporočam vam vsaj enkrat na mesec ... in potem še kup razlogov zakaj je to dobro ... vse to en tak subtilen diskurz, ki je hkrati radodaren s komplimenti, po drugi strani pa dela na tem, da bi mal zakompleksal ...

ali berem naslove v časopisih: "deset sovražnikov debelosti", neka militantnost, ki sporoča, da se moramo kar najbolj učinkovito spopasti z našim telesom, ga moramo podvržti našemu nadzoru, ker bomo s tem kontrolirale navzven, neka obljuba je tu zadaj ... potem bo vse drugače ...  

in ja, ženska s samozavedanjem in s tem, ko se začne cenit sebe, ko se sprejme, veliko teh mehanizmov lahko takoj eliminira, se jim celo smeji, se zabava ob tem ... še posebej, če se zaveda svoje vrednosti, ki jo nosi v glavi

ti pa rečem, da tudi kakšno zelo ozaveščeno žensko še kdaj "zvije", kar se pa dogaja z mladimi ... je pa druga pesem

mimogrede, ne vem kako naj si bi razlagala pojav samopoškodovanja, ki se zdaj širi (spet procentualno več pri ženskah), to kako se zarezujejo v kožo ipd, v bistvu celo zasvojeni s tem ratajo, ?!?


ja, pa vse pohvale za tale post titud, en tak zelo dober miselni obrat  Wink

meni je dal misliti  8)

hvala  Smiley
Back to top
 

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #151 - 06.02.2005 at 12:31:30
 
titud wrote on 04.02.2005 at 07:58:30:
Določen znesek bo moral vsakmu  pripadat že zato, ker si član tolk bogate skupnosti, da si  lahko  to privošči, in amen.




zdej pa meni ni več nič jasno ... kaj misliš s tem abstraktnim pojmom "bogata skupnost"

ali lahko to malo bolj skonkretiziraš na primeru slovenske bogate skupnosti
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #152 - 06.02.2005 at 12:39:44
 
siaj wrote on 05.02.2005 at 07:52:14:
pri izpolnjevanju obrazcev za socialo je tko, da naj bi posameznik navedel, če ima še kakšno stanovanje poleg tistega, v katerm živi, ampak tko kot mislim, da je že Lola napisala, nihče to ne preverja ... in se po moje lahko gladko to ne napiše

obstajajo pa ene take "pravičnice", kot jaz na primer, pa prijavim vsak honorar, pa me to pol useka za 4 mesece naprej ... a nihče ne pomisli, da svojo finančno situacijo urejam za sproti, jaz TA mesec rabim denar, zato tud delam ... za drugi mesec, pa recimo da ne vem, če bom lahko zaslužila, saj je delo preko avtorskih in honorarnih negotovo, danes je, jutri ga lahko ni - ... in potem se mi dogaja tako, da kar naprej ene zmešane formularje izpolnjujem ... pa itak, sama sem si kriva, jaz sem svoje že vzela na svoja ramena, ni panike ... pa že toliko sem videla bolj zajebanih primerov, da se itak nimam kej bunit  Tongue

mislim pa, da če bi folk tok gruntu o tem, kako spremenit in izboljšat sistem, kot grunta kako bi državo okol prinesu, bi bilo pa tud boljš za vse



hja u bistvu mi je lola, dala en tak zanimiv input ... ker evo priznam ... si tega zakona nikoli nisem šla zelo v detaile brat ... in je bilo tole o "praksi" en tak zanimiv input

druga ja, lepo napisano dejstvo ... da je v Sloveniji ena taka visoko cenjena vrednota državo okoli prinašat ...

glede tega je meni Ameriški sistem fantastičen, tam imajo za naše razmere rekordno nizke davke, ama pobiranje le teh pa jemljejo skrajno resno ... in neplačevanje davkov je eno tako hudo kaznivo dejanje, ki se kaznuje z visoko denarno kaznijo in oblasti svojo nadzorno funkcijo zelo resno jemljejo in izvršujejo(fascinanca nad ameriškim sistemom je striktno omejena le na ta segment)

veš, če bi bilo plačevanje dela striktno omejeno in skrbno nadzorovano s strani inšpektorata za delo in davčne službe, potem se tega načina iplačevanja honorarja ne bi moglo posluževati za plačilo "brisanja prahu, prevajanja, če ne že kar prepisovanja člankov iz francoskega Cosmopolitana" in še mnogo zadeve, ki bi se MORALE opravljati v okviru rednega delovnega razmerja. Potemtakem bi precej manj žensk imelo probleme z dilemo "kako bo z izplačilom avtorskega honorarja" naslednje 4 mesece ...

Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #153 - 06.02.2005 at 13:58:28
 
aja pa še to ...

sem ravnokar odložila Lady z ugotovitvijo, da je pisanje v njej odličen lakmusov papir za ugotavljanje samovrednotenja žensk v slovenski družbi (praktično  imajo same novinarke, plus uredniško politiko je zastavila ga. Bernarda Jeklin)

In tipični trači so:
- kateri moški je pustil katero žensko (ali prevaral)
- kateri ženski je uspelo "ujet" katerega hard core dedca




Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #154 - 07.02.2005 at 09:40:14
 
sinjeoka wrote on 06.02.2005 at 12:31:30:
zdej pa meni ni več nič jasno ... kaj misliš s tem abstraktnim pojmom "bogata skupnost"

ali lahko to malo bolj skonkretiziraš na primeru slovenske bogate skupnosti


Skupnosti, ki svoje bogastvo ustvarjamo z delom,  nikol ne bomo desegli neke točke  bogastva, v kateri bomo lahko rekl: evo, zdej smo pa dost bogati, da noben  ne bo nč prikrajšan,  če bomo kot skupnopst vsakmu članu skupnosti zagotovil osnovno  eksitenco. Zmeraj več folka se bo zato šlepalo na račun mojih  žuljev.  

Slo  ima bpd na prebivalca, ki je dosega 75% evropslkega poprečja. London ima npr. trikrat večjega od evropkega povprečja, ljubljana ima po moje poprečje približno enako evropskemu, prekmurje pa okrog 50% evropskega. Kaj naj čakamo na to da bo prekmurec ža 6 krat  povečal produktivnost in bomo pol dost bogati, da bo zginla potreba po tem, da bi blo vskemu članu skupnosti brezpogojno zagotovljena osnovna eksistenca, recimo na nivoju zdajšnjega poprečenega prekmurca ? Jest ne verjamem, da so londončani tko bogati, da ne bi tega projekta prestavljali naprej v času proti neskončnosti. Nikol ne bodo pripravljen brezpogojno vzdrževat svojih 'prekmurcev'.

Londončani so tako kot ljubljančani pač vzgojeni v tem, da je bogastvo zgrajeno na delu (seveda ne nujno lastnemu) in če bo vsakomur solidarna zagotvljena osnovna ekistenca ne glede na njegov vložek dela se bo skupnost polenila, bo postala nekonkurenčna in siromašna. Primer takega propadlega eksperimenta  je kao vzhodnjaški socilaizem, ki je propdadu prej, preden se je sploh uspel razvit v komunizem.

Jest pa ne verjemem, da nas k delu, kreativnosti in s tem konkurenčnosti in produtivnosti sili le eksitenčana stiska. Ta kvečjemu hromi naše kreativne potenciale, tako telesne spretnosti kot inetelektualne sposbnosti/domišljijo in kvari vrednsotni sistem, saj je pohlep le hrbtna stran skopuštva, skopšuštvo pa obramba pred elementarnim strahom, da smo lahko kot posamezniki  ob vse.

Posameznik na današnji stopnji družbenega in materialnega  razvoja  preprosto  smel več  bit sistematično  zastrašen  in ta ekistenčni strah ne bi več  smel poganjat pohlepa.  Solidarnost ne bi smela bit pogojena s tem strahom in sociala ne bi smela bit v sferi miloščine, ampak samoumeven civilizacijski standrad na  nivoju, ki eliminira v posamezniku  eksistencilani strah od odrezanosti  od družbenih virov preživetja. Ko je bil posameznik kot s popkovino privezan na naravne vire, tega ekistencialne  strahu ni občutu in tako stanje  smo kot družba dolžni  vzpostavit 'nazaj'. Boljš prej ko slej.  






Back to top
 
 
IP Logged
 
lola
5
*****
Offline


Posts: 1056
Maribor
Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #155 - 07.02.2005 at 09:58:59
 
sinjeoka wrote on 06.02.2005 at 13:58:28:
sem ravnokar odložila Lady z ugotovitvijo, da je pisanje v njej odličen lakmusov papir za ugotavljanje samovrednotenja žensk v slovenski družbi (praktično  imajo same novinarke, plus uredniško politiko je zastavila ga. Bernarda Jeklin)

In tipični trači so:
- kateri moški je pustil katero žensko (ali prevaral)
- kateri ženski je uspelo "ujet" katerega hard core dedca


Ob omembi trač revij sem se spomnila na še eno malenkost, ki pa mene vedno znova uspe razkurit. Omenjene trač revije nas redno seznanjajo tudi z novicami o naraščaju slavnih. Pri tem vztrajno uporabljajo formulacije: "rodila mu je sina/hčerko", "mati njegovih otrok", ...

Pri tem imam hočeš nočes občutek, da je ženska tu le nek nujni posrednik, otroci pa lastnina očeta.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #156 - 07.02.2005 at 10:11:21
 
lola wrote on 07.02.2005 at 09:58:59:
Pri tem vztrajno uporabljajo formulacije: "rodila mu je sina/hčerko", "mati njegovih otrok", ...

Pri tem imam hočeš nočes občutek, da je ženska tu le nek nujni posrednik, otroci pa lastnina očeta.

Taka formulacija je v rumenem tisku skorajda nujna, saj je s tem poudarjeno, da gre za njegovega otroka in ne mogoče za sosedovega, na kar bi bralci teh revij lahko takoj pomislili.  8)

Itak, da otroci ne bi smeli biti lastnina staršev, čeprav dostokrat že zgleda tako.  In tu se matere pogosteje obnašajo bolj posestniško, kot očetje ...




Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #157 - 07.02.2005 at 10:12:21
 
titud wrote on 07.02.2005 at 09:40:14:
Skupnosti, ki svoje bogastvo ustvarjamo z delom,  nikol ne bomo desegli neke točke  bogastva, v kateri bomo lahko rekl: evo, zdej smo pa dost bogati, da noben  ne bo nč prikrajšan,  če bomo kot skupnopst vsakmu članu skupnosti zagotovil osnovno  eksitenco. Zmeraj več folka se bo zato šlepalo na račun mojih  žuljev.  

Slo  ima bpd na prebivalca, ki je dosega 75% evropslkega poprečja. London ima npr. trikrat večjega od evropkega povprečja, ljubljana ima po moje poprečje približno enako evropskemu, prekmurje pa okrog 50% evropskega. Kaj naj čakamo na to da bo prekmurec ža 6 krat  povečal produktivnost in bomo pol dost bogati, da bo zginla potreba po tem, da bi blo vskemu članu skupnosti brezpogojno zagotovljena osnovna eksistenca, recimo na nivoju zdajšnjega poprečenega prekmurca ? Jest ne verjamem, da so londončani tko bogati, da ne bi tega projekta prestavljali naprej v času proti neskončnosti. Nikol ne bodo pripravljen brezpogojno vzdrževat svojih 'prekmurcev'.

Londončani so tako kot ljubljančani pač vzgojeni v tem, da je bogastvo zgrajeno na delu (seveda ne nujno lastnemu) in če bo vsakomur solidarna zagotvljena osnovna ekistenca ne glede na njegov vložek dela se bo skupnost polenila, bo postala nekonkurenčna in siromašna. Primer takega propadlega eksperimenta  je kao vzhodnjaški socilaizem, ki je propdadu prej, preden se je sploh uspel razvit v komunizem.

Jest pa ne verjemem, da nas k delu, kreativnosti in s tem konkurenčnosti in produtivnosti sili le eksitenčana stiska. Ta kvečjemu hromi naše kreativne potenciale, tako telesne spretnosti kot inetelektualne sposbnosti/domišljijo in kvari vrednsotni sistem, saj je pohlep le hrbtna stran skopuštva, skopšuštvo pa obramba pred elementarnim strahom, da smo lahko kot posamezniki  ob vse.

Posameznik na današnji stopnji družbenega in materialnega  razvoja  preprosto  smel več  bit sistematično  zastrašen  in ta ekistenčni strah ne bi več  smel poganjat pohlepa.  Solidarnost ne bi smela bit pogojena s tem strahom in sociala ne bi smela bit v sferi miloščine, ampak samoumeven civilizacijski standrad na  nivoju, ki eliminira v posamezniku  eksistencilani strah od odrezanosti  od družbenih virov preživetja. Ko je bil posameznik kot s popkovino privezan na naravne vire, tega ekistencialne  strahu ni občutu in tako stanje  smo kot družba dolžni  vzpostavit 'nazaj'. Boljš prej ko slej.  








zanimivo, da si glih Prekmurje ven potegnil ...

glede na to, da so življenski stroški v Prekmurju za ene 50% nižji kot v Ljubljani (na račun najemnin ...), me zanima kaj si misliš potemtakem o ideji, da je socialna pomoč za vso državo enaka?

pa ko smo glih pri prekmurju ... sem bila ravno ene 2 meseca nazaj tam ... in tok novih lepih bajt kot sem jih videla tam, v ljubljani ne vidim

pa ko smo že začeli s Prekmurjem, kaj si misliš o tem, da je neko podjetje iskalo šivilje in ponujalo 30% višjo plačo, plus bolj varno službo kot recimo Mura ... zakaj hudiča, niso mogli dobit delavk

še vedno pa nisi razložil kaj (katero bogastvo v Sloveniji) je tisto, ki dela slovensko družbo bogato?


Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #158 - 07.02.2005 at 10:34:00
 
sinjeoka wrote on 07.02.2005 at 10:12:21:
pa ko smo glih pri prekmurju ... sem bila ravno ene 2 meseca nazaj tam ... in tok novih lepih bajt kot sem jih videla tam, v ljubljani ne vidim



Videla si bajte, ki so jih povečini zgradili podjetni "švercerji" in "gasterbajterji" na svoja stara leta, ne pa "delavci".



uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
lola
5
*****
Offline


Posts: 1056
Maribor
Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #159 - 07.02.2005 at 10:39:27
 
Bardo_Thodol wrote on 07.02.2005 at 10:11:21:
Taka formulacija je v rumenem tisku skorajda nujna, saj je s tem poudarjeno, da gre za njegovega otroka in ne mogoče za sosedovega, na kar bi bralci teh revij lahko takoj pomislili.  8)


Rumeni tisk lahko poudarja kar hoče, o očetovstvu je lahko ziher le mama  Tongue  

Primerna formulacija bi lahko bila: njun otrok. Tako pa zveni, kot da mati lahko le rodi, otrok pa je očetov.

Quote:
Itak, da otroci ne bi smeli biti lastnina staršev, čeprav dostokrat že zgleda tako.  In tu se matere pogosteje obnašajo bolj posestniško, kot očetje ...


Ja, res je. Ko se začnejo igrati posestništvo, ni razlike med materami in očeti.
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #160 - 07.02.2005 at 10:44:46
 
t wrote on 07.02.2005 at 10:34:00:
Videla si bajte, ki so jih povečini zgradili podjetni "švercerji" in "gasterbajterji" na svoja stara leta, ne pa "delavci".



uživaj!



fino, potem pa prost pretok delavcev (ena izmed svoboščin EU) očitno odlično deluje. Oziroma ... očitno tisti, ki hočejo znajo najti job. (četudi v Avstriji)
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #161 - 07.02.2005 at 10:48:17
 
lola wrote on 07.02.2005 at 10:39:27:
Rumeni tisk lahko poudarja kar hoče, o očetovstvu je lahko ziher le mama  Tongue  

Tudi mama ne more biti vedno ziher, sploh po kakšni svingerski žurki ...

Sicer znajo dandanes z DNK testi razbliniti vse dvome, vendar je to še vedno dokaj zamuden postopek.
Znan je primer s področja cunamija, kjer se dve mami prepirata, čigav je najdeni otrok. DNK testi bodo sicer razrešili uganko (od Salomonovih časov se je marsikaj spremenilo   8) ), vendar bo treba nekaj časa počakati, do tedaj pa otrok ni pri nobeni od obeh potencialnih mater.


Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #162 - 07.02.2005 at 10:52:06
 
sinjeoka wrote on 07.02.2005 at 10:12:21:
glede na to, da so življenski stroški v Prekmurju za ene 50% nižji kot v Ljubljani (na račun najemnin ...), me zanima kaj si misliš potemtakem o ideji, da je socialna pomoč za vso državo enaka?


Ne govorim o socialni pomoči, ampak o ukinitvi socialne pomoči kot temlju  solidarnosti in o zahtevi po  temljenem dohodku kot ekonomski in ne socilani kategoriji. Ta temeljni dohodek je s socialo lahko krigiran al pa tud ne, sociala bi bla v tem smsilu instrument za doseganje družbeno zaželjenih ciljev in ne osnova za dajanje/jemanje človekovega  dostojnstva.

Če mene vprašaš, jest bi nudu še višjo socialne dajatve v prekmurju kot v Ljubljani,  da bi tja iz ljubljane  privabu folk, ki bi si na osnovi temljnega dohodka + socilae lahko zasnoval eno dost dostojnejše življnje kot si ga lahko s še tako visoko socilano podporo lahko ustvaru v ljubljani.


Quote:
pa ko smo glih pri prekmurju ... sem bila ravno ene 2 meseca nazaj tam ... in tok novih lepih bajt kot sem jih videla tam, v ljubljani ne vidim

pa ko smo že začeli s Prekmurjem, kaj si misliš o tem, da je neko podjetje iskalo šivilje in ponujalo 30% višjo plačo, plus bolj varno službo kot recimo Mura ... zakaj hudiča, niso mogli dobit delavk


Ker si z delom v proizvodnji tam očitno nč kaj dost ne izboljšajo kvalitete življenja. Pa to ne pomen, da tam ljudje nočjo delat, samo svojga lajfa niso priprvljen več stran metat za to, da bodo na  račun njihove kvalitete  življenja užival drugi. Enostvno želijo v sadovih svojga dela tud uživat, povezanost z zemljo pa to...

Quote:
še vedno pa nisi razložil kaj (katero bogastvo v Sloveniji) je tisto, ki dela slovensko družbo bogato?


Slovenija je kot celota premajhna in se je prepozno vključla v globalni kapitalizem,  da bi se lahko razslojila tko kot se je npr. anglija. Edin šansa nam je naprej  gojit en kulturo uživaštva, ki temelji  na delu in to vsakršnem delu, ne samo na tistem, ki se vrednoti na aktaulnem svetovnem trgu (tam so itak najproduktivnjši kitajci). Da bi lahko sprostil to svojo splošno kreativnost se moramo losat služnosti produkciji, ki je namenjena bogatenju drugih. Ta proces se je pri nas začel v 70-ih s kavčičem, pa se nikol ni do konca izpeljal. Avstrijci majo nekaj tega v seb, samo uni majo večje kulturno in naravno bogastvo, ki ga lahko prodajajo drugim. Mi moramo ta manjko skompenzirat s kreativnostjo, ki izvira iz naše pokrajinske in  etnične  pestrosti in iz elementarnega očutja solidarnosti, ki izvira iz naše narodnostne majhnosti/ogroženosti. Tle je bogastvo, ki ga lahko ponudmo drug drugemu in  tud  navzven al pa seveda zapasemo.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Madan Gopal Das
Ex Member




Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #163 - 07.02.2005 at 11:01:45
 
ze s tem, da se nekdo ima za zensko ali moskega se ful samga sebe razvrednoti.

mosko, zensko, zivalsko, rastlinsko ali katerokoli drugo materialno telo je kot minljiva obleka na spiritualni dusi, ki se z njim zmotno-poistoveti pod vplivom iluzije in ob tem stalno trpi.

ampak res je to... da sam rect ali nekje prebrat, da jaz nisem to materialno telo, ampak sem spiritualna dusa, vecni sluga Nad-duse se ni dost. treba je to tud realizirat s pomocjo dolocene prakse, ki je ena univerzalna za vsa ziva bitja, a vseeno vsakemu posamezniku posebi dovoljuje svobodo izbire detajlov/okusov.
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #164 - 07.02.2005 at 11:44:46
 
titud wrote on 07.02.2005 at 10:52:06:
Ker si z delom v proizvodnji tam očitno nč kaj dost ne izboljšajo kvalitete življenja. Pa to ne pomen, da tam ljudje nočjo delat, samo svojga lajfa niso priprvljen več stran metat za to, da bodo na  račun njihove kvalitete  življenja užival drugi. Enostvno želijo v sadovih svojga dela tud uživat, povezanost z zemljo pa to...



povezanost z zemljo, brez zemlje? uživat sadove svojega dela? na račun socialne podpore, ki jo plačuje nekdo drug od sadov svojega dela?

za uživanje sadov dela so namreč potrebni lastni prihranki ali lastne investicije ...

pa višje socialne podpore v Prekmurju, da bi delomrzneže pritegnil tja ... alimisliš ustanovit neke vrsto kolonijo delomrznežev?

evo točno to ti govorim ... da se v tem trenutku ne splača več delat ...

... dej povej mi to, ali se ti ne zdi degradacija delavca, ki dobi 70 000 neto, dajati 80 000 nekomu za 24 ur prostega časa?

ali ni to degradacija dela?


kar se pa tvojega pojmovanja kreacije tiče pa ti moram povedat, da si nazadnje updatal svoje znanje tam nekje v sredi 80 let.

Pomanjkanje socialne varnosti vs mislu, minimalnega preživetja resnično zavira kreativnost, ker se vsa človekova energija usmeri v zadovoljevanje preživetvenega minimuma. Socialna varnost v smislu omogočanja življenja na splošni družbeni življenski ravni pa kreativnost zavira. Kreativnost se nemreč generira v segmentu primerjalnega medčloveškega tekmovanja. In malo tekmovalnosti ljudem ne škodi.

pa čist tko, naš šolski sistem je vzorčen primer zatiranja kreativnosti. Zadnjič mi je sodelovka prinesla učbenik za 4. razred devetletke. Nekaterih definicij, ki so bile tam vsebovane ni uspelo dešifrirat nobenemu izmed prisotnih, kljub temu, da smo imeli navoljo tako internet kakor tudi slovar tujk  Angry
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 9 10 11 12 13 14