titud wrote on 04.02.2005 at 14:59:56:


titud za tole sem si pa prav čas vzela, da sem res dobro prebrala, zelo zanimivo, mi je dal misliti

ne, ker če jaz to tvojo "teorijo" nanesem na konkretne primere, se mi na prvi pogled zdi, da morda res ni tako (s tem mislim na tezo ustvarjanja vzdušja, da ženska poželenja ni vredna itd)

ker recimo vsaka pravljica se začne z neko lepotico, vsaka pozitivna junakinja v pravljicah je lepa - in to je zelo poudarjeno v pravljicah ... potem ta junakinja se uspe poročit (največji dosežek na njeni poti) in obogati (se poroči z dobro partijo), na videz se zdi da recimo ena pravljica sugerira to, kako je vsaka vredna tega, kako je vsaka lepa ... saj se ve s kom se v pravljicah identificiramo, s kakšno zlobno čarovnico pa prosim res ne ...

vendar se situacija zaplete, potem ko deklica pride v najstniška leta in se začne skrbno ogledovati v ogledalu, potem ko začne dobivat fit backe iz okolja, ... (ti si pa predebela (to celo mame svojim hčerkam tupajo v glavo), ti imaš pa pege, ti imaš pa mozolje ... aha, to je pa tista s preveliko ritjo ...) in tuki imamo že boj dveh vrednostnih sistemov in glavni je resnično ta; sporočilo: nisi vredna (norme se pa ve kakšne so, nenazadnje jih "predpisuje" tudi moda)

pa še enega primera sem se spomnila; recimo ko greš h kozmetičarki, te tam najprej "hipnotizirajo" z masažo, se umiriš, uživaš ... potem ti pa začnejo, "ja, ampak ... že dolgo niste bila pri nas, kajneda? ... priporočam vam vsaj enkrat na mesec ... in potem še kup razlogov zakaj je to dobro ... vse to en tak subtilen diskurz, ki je hkrati radodaren s komplimenti, po drugi strani pa dela na tem, da bi mal zakompleksal ...

ali berem naslove v časopisih: "deset sovražnikov debelosti", neka militantnost, ki sporoča, da se moramo kar najbolj učinkovito spopasti z našim telesom, ga moramo podvržti našemu nadzoru, ker bomo s tem kontrolirale navzven, neka obljuba je tu zadaj ... potem bo vse drugače ...  

in ja, ženska s samozavedanjem in s tem, ko se začne cenit sebe, ko se sprejme, veliko teh mehanizmov lahko takoj eliminira, se jim celo smeji, se zabava ob tem ... še posebej, če se zaveda svoje vrednosti, ki jo nosi v glavi

ti pa rečem, da tudi kakšno zelo ozaveščeno žensko še kdaj "zvije", kar se pa dogaja z mladimi ... je pa druga pesem

mimogrede, ne vem kako naj si bi razlagala pojav samopoškodovanja, ki se zdaj širi (spet procentualno več pri ženskah), to kako se zarezujejo v kožo ipd, v bistvu celo zasvojeni s tem ratajo, ?!?


ja, pa vse pohvale za tale post titud, en tak zelo dober miselni obrat  

meni je dal misliti  8)

hvala  

siaj wrote on 05.02.2005 at 07:52:14:



hja u bistvu mi je lola, dala en tak zanimiv input ... ker evo priznam ... si tega zakona nikoli nisem šla zelo v detaile brat ... in je bilo tole o "praksi" en tak zanimiv input

druga ja, lepo napisano dejstvo ... da je v Sloveniji ena taka visoko cenjena vrednota državo okoli prinašat ...

glede tega je meni Ameriški sistem fantastičen, tam imajo za naše razmere rekordno nizke davke, ama pobiranje le teh pa jemljejo skrajno resno ... in neplačevanje davkov je eno tako hudo kaznivo dejanje, ki se kaznuje z visoko denarno kaznijo in oblasti svojo nadzorno funkcijo zelo resno jemljejo in izvršujejo(fascinanca nad ameriškim sistemom je striktno omejena le na ta segment)

veš, če bi bilo plačevanje dela striktno omejeno in skrbno nadzorovano s strani inšpektorata za delo in davčne službe, potem se tega načina iplačevanja honorarja ne bi moglo posluževati za plačilo "brisanja prahu, prevajanja, če ne že kar prepisovanja člankov iz francoskega Cosmopolitana" in še mnogo zadeve, ki bi se MORALE opravljati v okviru rednega delovnega razmerja. Potemtakem bi precej manj žensk imelo probleme z dilemo "kako bo z izplačilom avtorskega honorarja" naslednje 4 mesece ...

sinjeoka wrote on 06.02.2005 at 12:31:30:


Skupnosti, ki svoje bogastvo ustvarjamo z delom,  nikol ne bomo desegli neke točke  bogastva, v kateri bomo lahko rekl: evo, zdej smo pa dost bogati, da noben  ne bo nč prikrajšan,  če bomo kot skupnopst vsakmu članu skupnosti zagotovil osnovno  eksitenco. Zmeraj več folka se bo zato šlepalo na račun mojih  žuljev.  

Slo  ima bpd na prebivalca, ki je dosega 75% evropslkega poprečja. London ima npr. trikrat večjega od evropkega povprečja, ljubljana ima po moje poprečje približno enako evropskemu, prekmurje pa okrog 50% evropskega. Kaj naj čakamo na to da bo prekmurec ža 6 krat  povečal produktivnost in bomo pol dost bogati, da bo zginla potreba po tem, da bi blo vskemu članu skupnosti brezpogojno zagotovljena osnovna eksistenca, recimo na nivoju zdajšnjega poprečenega prekmurca ? Jest ne verjamem, da so londončani tko bogati, da ne bi tega projekta prestavljali naprej v času proti neskončnosti. Nikol ne bodo pripravljen brezpogojno vzdrževat svojih 'prekmurcev'.

Londončani so tako kot ljubljančani pač vzgojeni v tem, da je bogastvo zgrajeno na delu (seveda ne nujno lastnemu) in če bo vsakomur solidarna zagotvljena osnovna ekistenca ne glede na njegov vložek dela se bo skupnost polenila, bo postala nekonkurenčna in siromašna. Primer takega propadlega eksperimenta  je kao vzhodnjaški socilaizem, ki je propdadu prej, preden se je sploh uspel razvit v komunizem.

Jest pa ne verjemem, da nas k delu, kreativnosti in s tem konkurenčnosti in produtivnosti sili le eksitenčana stiska. Ta kvečjemu hromi naše kreativne potenciale, tako telesne spretnosti kot inetelektualne sposbnosti/domišljijo in kvari vrednsotni sistem, saj je pohlep le hrbtna stran skopuštva, skopšuštvo pa obramba pred elementarnim strahom, da smo lahko kot posamezniki  ob vse.

Posameznik na današnji stopnji družbenega in materialnega  razvoja  preprosto  smel več  bit sistematično  zastrašen  in ta ekistenčni strah ne bi več  smel poganjat pohlepa.  Solidarnost ne bi smela bit pogojena s tem strahom in sociala ne bi smela bit v sferi miloščine, ampak samoumeven civilizacijski standrad na  nivoju, ki eliminira v posamezniku  eksistencilani strah od odrezanosti  od družbenih virov preživetja. Ko je bil posameznik kot s popkovino privezan na naravne vire, tega ekistencialne  strahu ni občutu in tako stanje  smo kot družba dolžni  vzpostavit 'nazaj'. Boljš prej ko slej.  

lola wrote on 07.02.2005 at 09:58:59:

Taka formulacija je v rumenem tisku skorajda nujna, saj je s tem poudarjeno, da gre za njegovega otroka in ne mogoče za sosedovega, na kar bi bralci teh revij lahko takoj pomislili.  8)

Itak, da otroci ne bi smeli biti lastnina staršev, čeprav dostokrat že zgleda tako.  In tu se matere pogosteje obnašajo bolj posestniško, kot očetje ...

sinjeoka wrote on 07.02.2005 at 10:12:21:



Videla si bajte, ki so jih povečini zgradili podjetni "švercerji" in "gasterbajterji" na svoja stara leta, ne pa "delavci".



uživaj!

t wrote on 07.02.2005 at 10:34:00:



fino, potem pa prost pretok delavcev (ena izmed svoboščin EU) očitno odlično deluje. Oziroma ... očitno tisti, ki hočejo znajo najti job. (četudi v Avstriji)

sinjeoka wrote on 07.02.2005 at 10:12:21:


Ne govorim o socialni pomoči, ampak o ukinitvi socialne pomoči kot temlju  solidarnosti in o zahtevi po  temljenem dohodku kot ekonomski in ne socilani kategoriji. Ta temeljni dohodek je s socialo lahko krigiran al pa tud ne, sociala bi bla v tem smsilu instrument za doseganje družbeno zaželjenih ciljev in ne osnova za dajanje/jemanje človekovega  dostojnstva.

Če mene vprašaš, jest bi nudu še višjo socialne dajatve v prekmurju kot v Ljubljani,  da bi tja iz ljubljane  privabu folk, ki bi si na osnovi temljnega dohodka + socilae lahko zasnoval eno dost dostojnejše življnje kot si ga lahko s še tako visoko socilano podporo lahko ustvaru v ljubljani.


Quote:


Ker si z delom v proizvodnji tam očitno nč kaj dost ne izboljšajo kvalitete življenja. Pa to ne pomen, da tam ljudje nočjo delat, samo svojga lajfa niso priprvljen več stran metat za to, da bodo na  račun njihove kvalitete  življenja užival drugi. Enostvno želijo v sadovih svojga dela tud uživat, povezanost z zemljo pa to...

Quote:


Slovenija je kot celota premajhna in se je prepozno vključla v globalni kapitalizem,  da bi se lahko razslojila tko kot se je npr. anglija. Edin šansa nam je naprej  gojit en kulturo uživaštva, ki temelji  na delu in to vsakršnem delu, ne samo na tistem, ki se vrednoti na aktaulnem svetovnem trgu (tam so itak najproduktivnjši kitajci). Da bi lahko sprostil to svojo splošno kreativnost se moramo losat služnosti produkciji, ki je namenjena bogatenju drugih. Ta proces se je pri nas začel v 70-ih s kavčičem, pa se nikol ni do konca izpeljal. Avstrijci majo nekaj tega v seb, samo uni majo večje kulturno in naravno bogastvo, ki ga lahko prodajajo drugim. Mi moramo ta manjko skompenzirat s kreativnostjo, ki izvira iz naše pokrajinske in  etnične  pestrosti in iz elementarnega očutja solidarnosti, ki izvira iz naše narodnostne majhnosti/ogroženosti. Tle je bogastvo, ki ga lahko ponudmo drug drugemu in  tud  navzven al pa seveda zapasemo.

titud wrote on 07.02.2005 at 10:52:06:



povezanost z zemljo, brez zemlje? uživat sadove svojega dela? na račun socialne podpore, ki jo plačuje nekdo drug od sadov svojega dela?

za uživanje sadov dela so namreč potrebni lastni prihranki ali lastne investicije ...

pa višje socialne podpore v Prekmurju, da bi delomrzneže pritegnil tja ... alimisliš ustanovit neke vrsto kolonijo delomrznežev?

evo točno to ti govorim ... da se v tem trenutku ne splača več delat ...

... dej povej mi to, ali se ti ne zdi degradacija delavca, ki dobi 70 000 neto, dajati 80 000 nekomu za 24 ur prostega časa?

ali ni to degradacija dela?


kar se pa tvojega pojmovanja kreacije tiče pa ti moram povedat, da si nazadnje updatal svoje znanje tam nekje v sredi 80 let.

Pomanjkanje socialne varnosti vs mislu, minimalnega preživetja resnično zavira kreativnost, ker se vsa človekova energija usmeri v zadovoljevanje preživetvenega minimuma. Socialna varnost v smislu omogočanja življenja na splošni družbeni življenski ravni pa kreativnost zavira. Kreativnost se nemreč generira v segmentu primerjalnega medčloveškega tekmovanja. In malo tekmovalnosti ljudem ne škodi.

pa čist tko, naš šolski sistem je vzorčen primer zatiranja kreativnosti. Zadnjič mi je sodelovka prinesla učbenik za 4. razred devetletke. Nekaterih definicij, ki so bile tam vsebovane ni uspelo dešifrirat nobenemu izmed prisotnih, kljub temu, da smo imeli navoljo tako internet kakor tudi slovar tujk