stane wrote on 27.05.2005 at 15:29:53:


Če je višina univerzalnega  dohodka vezana na delnico, družba ostaja produktivistično usmerjena. Delovska- delodajalska kolacija se ne odpravi, ampak razširi na vse sloje. V tem jest ne vidim nobene nove kvalitete, ampak  se okužba  z etiko produktivnega dela okuži celotno družbo, od otrok do hendikepiranih in starcev. Tisti ki se v tako etiko ne bi bil pripravljen vključit, bi ostal neproduktiven član 'podjetja države', naj bi se ostali gledali kot stroškek, ki ne doprinese k dvigu vrednosti delnice in ki se  tud zajeda v skupno maso, ki je na razpogo z delitev. Tak državni  korporativizem začne hitro ustvarjat manjveredne osebke in  nezaščitene družbene sloje, do katerih večina izgubi vsak socialni čut. Tak socialni  korporativizem je že imel svoje trenutke v zgodovini in so se na srečo končal s katastrofo, tko da univerzalni temeljni dohodek vsaj po moje ne bi  smel utemejen na rasti produktivnosti, ker tako bi ta postala najvišji  etični imperativ celotne  družbe ( za zdaj so z njim okuženi le  najproduktivnejši
člani in tisti, ki majo potencial in željo to postati).

stane wrote on 30.05.2005 at 09:19:27:


Za vprašat se je, kolk od sedanjega ustvarjenega BDP gre v ustvarjenje  tega semena. Delim mneje, da če npr. 70 %  če bi celotnega ustvarjenega BDP enakomerno raztalal nazaj med folk in le  30% pobrali  za institucionalno porabo, to ne bi z ničemer ogrožalo tega dobička.  Država sedanjim pobiranjem  davkom in subvencioniranjem delodajalcev prav z ničemer  ne  pripomore k povečanju tega semena,  prav tako enotna davčna stopnja ne, saj se bo na njeni podlagi le  prerazporedilo subvencioniranje delodajalcev.

Pozabljaš, da stalna rast ni pogoj za DD, je pa DD predpogoj rasti, dokler družba to želi in hoče, kar pa kosilo zastonj kot strošek ni.

stane wrote on 30.05.2005 at 11:52:03:


Imaš prav, dobički se lahko delajo  tud iz izčrpavnja, tko da ni nobenga jamstva, da se folk v želji po talanju dobička ne  bi zažiral v lastno substanco. To smo navsezadnje kolektivno počeli vsaj en kos našega socializma in smo si to zažiranje  pol več al manj tud socilazirairal (preložli na naslednje genracije). Zdaj pa si dobičke, ki nimajo podlage v gospodarski rasti in dvigu produktivnosti, talajo smo nekateri, račun za tako nastale stroške pa bomo spet veča la manj socilaizirali. Zarad takih in podobnih zgodb jest ne verjemem, da smo kot družba sposobni priti do dobička, ki  ga bomo med sabo talali na način, da si s tem ne naredimo novih stroškov, ki naj ji bil plačal kdo drug. UTP je v tem smislu jasen in neposreden strošek, civilizacijska norma, obikovana  iz nšega čuta za uravnotežnost med sabo in svetom, gonja za dobičkom pa pustološčina in zabava tistih, ki tega ravnotežja s svojim igračkanjem ne bi mogli porušit.          

stane wrote on 30.05.2005 at 11:55:59:


Če bi šlo v induvidualne lonce 70% krompirja, to  pomeni, da bi  tistih 30%   krompirja  lahko dejansko šlo za seme, če se kot skupnost tko odločmo. Zato bi se pa lahko odločl,  ker večino skupnih interesov bi si posamezniki itak zadovoljilli iz teh 70 % in  ker nobenga opravičljeva razloga ne bi blo, da je treba s tem ostankom BDP zadovoljiti še ta ali oni oni posamični interes, v katerih  se zdaj zgublja velika večina  BTD.

stane wrote on 18.05.2005 at 19:42:16:


Nisi odgovoril na vprašanje in ga zato ponavljam (tretjič)

Čigava je država?

stane wrote on 01.06.2005 at 17:14:57:


malo morgen ...

država je od svojih državljanov samo toliko, kot so ti njej pripravljeni zadovoljevat njene potrebe. Tu gre za neko kupčijo, kjer so na boljšem vsekakor tisti, ki dobro poznajo sistem in ki so se naučili iz njega iztisnit čim več ...

stane wrote on 17.06.2005 at 21:20:38:


Me res zanima, kako tekstilne delavke uporabljajo podjetje kot sredstvo za zadovoljevanje svojih potreb - in kakšne so te potrebe, morda potrebe po golem preživetju, pa še to ni zagarantirano.