Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 13 14 15 16 17 18
(Read 102825 times)
stane
5
*****
Offline

ZDRAVO, SALE!
Posts: 975
celje
Gender: male
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #210 - 19.06.2005 at 08:47:05
 
Golvorimo o družbenem podjetju DRŽAVA, ne pa kakšni Muri ali Peku.
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
vida
5
*****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 1240

Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #211 - 20.06.2005 at 08:23:33
 
stane wrote on 19.06.2005 at 08:47:05:
Golvorimo o družbenem podjetju DRŽAVA, ne pa kakšni Muri ali Peku.


Kdo pa govori o Muri ?

Back to top
 
 
IP Logged
 
stane
5
*****
Offline

ZDRAVO, SALE!
Posts: 975
celje
Gender: male
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #212 - 20.06.2005 at 09:37:05
 
Exodus
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
vida
5
*****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 1240

Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #213 - 21.06.2005 at 10:51:02
 
govoril je o tekstilnih delavkah - državljankah.
Back to top
 
 
IP Logged
 
vida
5
*****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 1240

Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #214 - 21.06.2005 at 10:52:04
 
stane wrote on 17.06.2005 at 21:20:38:
Vida, podjetja ni potrebno zadovoljevati, podjetje je le sredstvo za zadovoljevanje potreb državljanov, njenih lastnikov.


Stane, kot razumem izhajaš iz tega da je država podjetje. Dvomim sicer da te zanima kakšno je moje mnenje o tem kaj je država, a vseeno …  po moje smo država vsi ljudje oz. vsi državljani ki živimo skupaj, ker smo se tako odločili.

Back to top
 
 
IP Logged
 
stane
5
*****
Offline

ZDRAVO, SALE!
Posts: 975
celje
Gender: male
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #215 - 21.06.2005 at 16:38:36
 
V sociološkem pomenu je že lahko tudi tako, kot praviš, toda jaz obdelujem pri državi ekonomski problem in v tem, ekonomskem smislu država ni nič drugega, kot podjetje. Podjetje z aktivno in pasivno stranjo bilance, s prihodki in odhodki, stroški in dobičkom. Ima skupščino, poslovodni organ, predsednika itd, torej mora imeti tudi lastnika, ki te ljudi postavlja. In to smo državljani, ki imamo vsak enako volilno pravico, kar pomeni, da smo tudi vsi enaki lastniki.
Toda, to ni nikakršna moja pogruntavščina, je le enostavno odkritje tega, kar v resnici od vekomaj biva. Prvo podjetje sploh je bila država in  šele delitev dela je rodila podjetja, kot jih danes poznamo. Lastniki so bili pa različni, od faraonov, cesarjev, kraljev, s francosko revolucijo se je pa to lastništvo nekako izgubilo, oziroma je država dobila kolektivnega lastnika, državljane.
In DD ni nič drugega, kot priznanje in formaliziranje tega dejstva, ki bo pa imelo ogromne pozitivne ekonomske in politične učinke, saj postanejo vse stvari zelo jasne in transparentne, sam sistem pa ekonomsko avtoregulativen.
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
stane
5
*****
Offline

ZDRAVO, SALE!
Posts: 975
celje
Gender: male
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #216 - 21.07.2005 at 21:25:37
 
Mrkaić odstopil, vi pa nič  Shocked
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
Igor P.
Global Moderator
p
*****
Offline

Če ne mores živeti, kot
bi hotel, živi, kot zmoreš

Posts: 4800
Celje
Gender: male
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #217 - 21.07.2005 at 23:56:34
 
stane wrote on 21.07.2005 at 21:25:37:
Mrkaić odstopil, vi pa nič  Shocked


Nagnat bi ga moral, ne pa pustit, da je sam odstopil. Roll Eyes
Back to top
 

Če bi tisti, ki me obrekujejo, natančno vedeli, kaj si o njih mislim, bi me še mnogo bolj obrekovali.
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #218 - 22.07.2005 at 08:27:55
 
Quote:
Nagnat bi ga moral, ne pa pustit, da je sam odstopil. Roll Eyes



Grin To pač storijo ljudje, ki se držijo svojih načel de facto.
Nenačelnosti mu ravno ne moreš očitat. (lahko pa marsikateremu socialnemu kričaču, ki ni pripravljen dati niti tolarja za socialno državo. Na temle forumu jih je kar nekaj)

Srž problema je pa tole:
(naj vam zaželim vsaj prijetno branje)

TEŽAVE PRVEGA BOLJŠEVIKA


O glavnem problemu snovanja učinkovite
ekonomske politike se lahko veliko naučimo
od prvega boljševika V.I. Lenina, enega
največjih zagovornikov in praktikov
nesvobodnega trga. Ker sovjetsko
gospodarstvo po državljanski vojni ni in ni
raslo, je nezlomljivi Lenin, zato da bi
motiviral delavce in delodajalce, požrl svoj
komunistični ponos in popustil svobodnemu
trgu – liberaliziral je sovjetsko
gospodarstvo, dovolil je zasebno pobudo in
dobiček podjetnikom. Iz Leninovega
ravnanja lahko povzamemo jedro problema
ekonomske politike – ljudje zase delajo bolj
učinkovito, kot za državo; kako naj torej
državna gospodarska politika po
učinkovitosti preseže zasebno pobudo?
MOTIVACIJA
Temeljni problem, s katerim se je Lenin
ubadal, je enostavno povedano tale: ali je s
pomočjo državne intervencije in ekonomske
politike mogoče povečati proizvodnjo in
pospešiti gospodarsko rast in prehiteti čisto
tržna gospodarstva. Na prvi pogled se zdi
odgovor pritrdilen, saj o prispevke potrebi
po industrijski politiki dnevno beremo v
časopisih in gledamo na televiziji. Problem
pa je Lenina tako mučil, da se je o njem
razpisal v delu z naslovom “Motivacija v
socializmu”. Da problema ni uspešno rešil,
pa priča gospodarsko razsulo nekdanjega
komunističnega bloka.
Ena glavnih oblik gospodarske politike je
tako imenovano “iskanje zmagovalcev”, ki
se dogaja v “podjetniških inkubatorjih”.
Tako iskanje je podpiranje tistih
perspektivnih gospodarskih panog, ki naj bi
bile “motor razvoja”. V vsakodnevnem
diskurzu se to iskanje ponavadi poimenuje
kot “vlaganje v izvoz” ali “vlaganje v visoke
tehnologije”. Problem take gospodarske
politike je v implicitni predpostavki, da je
trg nesposoben odkriti zmagovalce in da
lahko država to naredi bolje. Nikoli mi ni
bilo jasno, zakaj bi državni uradniki bolje
upravljali z gospodarstvom in odkrili več
gospodarskih zmagovalcev, kot pa
managerji, ki iz svojega uspeha kujejo
dobiček in osebno zadovoljstvo. Lenin se je
zavedal, da so zasebni managerji pri istem
opravilu bolje motivirani in zato bolj
učinkoviti, kot državni uradniki, sodobni
“venture” kapitalisti pa učinkovitost
njegovega koketiranja s kapitalizmom samo
potrjujejo.
Popularnost industrijske politike in
gospodarske politike nasploh se lahko delno
pojasni s tem, da pri visokih vlaganjih
države v izbrane panoge ali pri
subvencioniranju kapitala v izbranih
panogah pride do nekake optične prevare.
Lep primer take optične prevare je
nadzvočni Concorde. Elegantno letalo je
bilo res izjemen tehnični dosežek,
ekonomsko pa je popolnoma neučinkovito.
Oprema in delovna sila, ki sta bili vloženi v
politični projekt razvoja in izdelava
Concorda bi bila lahko bolj učinkovito
uporabljena drugje, na primer pri izdelavi
tako prozaičnih stvari, kot so cigarete ali
oblačila, ki sicer Franciji in Veliki Britaniji
ne bi povečale političnega prestiža, bi pa
povečale življenjski standard njunih
prebivalcev. Ekonomska politika lahko vodi
do neskladnega razvoja in do ekonomskih
neučinkovitosti, saj tistih, ki jo ekonomsko
politiko ustvarjajo dostikrat ne vodijo
ekonomski motivi, ampak prestiž. Zato bi
bilo razumno zahtevati, da se “iskanje
zmagovalcev” ovrednoti s kvantitativno
“cost-benefit” analizo in da se v inkubatorjih
ohranijo samo tisti gospodarski
nedonošenčki, katerih pričakovana
ekonomska vrednost je pozitivna, nekako
tako, kot se v finančni analizi za smiselne
označijo samo tisti projekti, pri katerih je
sedanja vrednost neto denarnega toka
pozitivna.
DOBER TRENER
Dodatni problem iskanja ekonomskih
zmagovalcev pa je v tem, da države
zmagovalce prepogosto izbirajo na novo,
nekako tako, kot košarkaški trener, ki
prepogosto menja igralce, tako da se ne
morejo uigrati. Neuigrana ekipa bo težko
zadevala koše, neuigrano gospodarstvo pa
bo dolgoročno raslo počasneje, kot uigrano.

Dober trener zagotovi, da so igralci dobro
pripravljeni, na igrišču pa dovoli svojim
igralcem kreativnost, dobra ekonomska
politika pa ravna podobno – ljudi optimalno
pripravi na tržno tekmo, nato pa jim pusti
kreativnost na “igrišču”.
Nekako v tem trenerskem duhu so raziskave
zadnjih desetih let odkrile pravo vlogo
gospodarske politike. Za dolgoročno rast
življenjskega standarda je ključna rast
učinkovitosti gospodarstva, le-to pa iskanje
zmagovalcev zavira, spodbujanje
izobraževanja in zagotavljanje pravne
varnosti pa jo spodbuja. Ekonomska
učinkovitost je odvisna od dobrih idej, dobre
ideje pa se hitreje porodijo v izobraženih
glavah.
Dobre ideje pa je treba tudi zaščititi, tako da
inovatorji lahko uživajo sadove svoje
kreativnosti, za tako zaščito pa je potrebna
pravna varnost in zaščita intelektualne
lastnine. Ni naključje, da se je industrijska
revolucija začela hkrati z resno zaščito
patentov. Država z iskanjem zmagovalcev in
podjetniškimi inkubatorji sicer ne more kot
po tekočem traku ustvarjati uspešnih podjetij
tipa Nokia ali Microsoft, lahko pa ustvari
razmere, kjer bo verjetnost, da bo trg
ustvaril Nokio ali Microsoft velika.
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13454
The Land of YaBB
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #219 - 23.07.2005 at 12:01:00
 
*
Ni naključje, da se je industrijska
revolucija začela hkrati z resno zaščito
patentov.
*
verjetn res ni naključje
in verjtno tud ni naključje, da je industrijska revolucija povzročila globalno segrevanje zemlje.

in dejansko, ni rešitev v tem da se manj obdavčijo višji dohodki, rešitev je v tem da se tud po drugih državah obdavčijo visoki dohodki zelo visoko, po možnosti povsod enako visoko.
vsaj približno enako visoko.

in ni rešitev v še več proizvodnji, še večji učinkovitosti, še večji razliki v vhodnem denarju in izhodnem ...
ne res ni

rešitev je v izenačevanju pogojev dela, od obdavčevanja, do plačila, do 'enakih' možnosti.


ni več rešitve v več
rešitev je samo še v manj ...




*
ali je s
pomočjo državne intervencije in ekonomske
politike mogoče povečati proizvodnjo in
pospešiti gospodarsko rast in prehiteti čisto
tržna gospodarstva.
*
a je point v prehitevanju tržnih gospodarstev?



kitajska je to nardila ...
kaj delajo zdej?
dvigujejo cene
pedenajo socialo, ni druge ...

keš zdej majo ... ampak za kakšno ceno?
kakšno ceno je in še bo plačala zemlja v globalnem smislu za to?






če bi bla država ferma / koncern / delniška družba, katere lastnik so ljudje - državljani, na foro DD, odpade tričetrt problemov o katerih je govora v tem članku ...


ostali so pa kuitaq izmišljeni da bi ego počasnej propadal ...


to kar nam sledi v letih počasne agonije, počasnega spreminjanja, z milijon prehodnimi roki bi lahko nardil na hitr.
premišljeno in na hitr.
spremembo!


kam naprej ...

utd in dd in še morje tega, kar spada zraven, ki dela ZA enakost - enakost pogojev, dopušča pa ekstreme ...




*
Dobre ideje pa je treba tudi zaščititi, tako da
inovatorji lahko uživajo sadove svoje
kreativnosti, za tako zaščito pa je potrebna
pravna varnost in zaščita intelektualne
lastnine.
*
kako je z intelektualno lastnino se je zadost lepo pokazal
če je ona odprta - dobimo linux
če je ona zaprta, grejo naprimer načrti za avto na vodo leta 1980+ v predal (prej je seveda izumitellj pogruntu, patentiru, patent prodal - in ta gre potem v predal).

tko je to ...

Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #220 - 24.07.2005 at 20:11:47
 
učinkovitost ... lahko vidiš tudi tako, v Rusiji so za isti proizvod potrabovali več energije in surovin, za kar so mater Zemljo še bolj zasivinjali; Moskwich je bil neprimerno bolj smrdljiv in požrešen kot kak Opel

Kitajci pedenajo socialo zdaj ko imajo denar (true), toda kaj bo s tisto družbo, ki denar izgublja ... ali bo morala razgraditi tudi svoje socialne sisteme ... brez denarja ni sociale (le kdo tule sploh razpravlja sociala da ali ne, bistveno vprašanje je kako in za čigav denar  Wink - in to je tudi srž mojega očitka tistim, ki se zavzemajo za socialno državo, denarja pa zanjo ne prispevajo v obsegu, ki bi ga lahko, glede na lastne prihodke)

patent za avto na vodo je dejansko zgrešeno dejanje velikih naftnih družb. Vendar je v svojem smislu edinstven (patenten) primer.

Kar se pa patentov na komunikacijskih tehnologijah tiče pa se vsaj meni zdijo nedopustni. Široka dostopnost do telekomunikacij je predpostavka za učinkovitejše in boljše učenje in za lažje preseganje vzorcev širokih ljudskih množic

Back to top
« Last Edit: 24.07.2005 at 22:02:45 by sinjeoka »  
 
IP Logged
 
Edo
1
*
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1

Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #221 - 02.03.2006 at 04:30:35
 
Sem za utd.
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13454
The Land of YaBB
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #222 - 07.05.2006 at 16:17:43
 
Quote:
Univerzalni temeljni dohodek: realna možnost?
       
petek, 5. maj 2006 @ 11:26 CEST
Objavil: Pozitivke
Ogledov 109
Sreda, 11. 5. 2005, ob 19. uri. Cankarjev dom, dvorana M 3,4.

Ideja univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) govori o tem, da naj bi vsi člani družbe imeli zajamčen temeljni dohodek. Država naj bi UTD izplačevala v enotni višini in rednih presledkih vsakemu članu družbe, ne glede na njegov socialni ali materialni položaj, ter brez kakršnih koli pogojev in omejitev. Zanj ne bi bilo treba delati ali se udeleževati kakšne druge družbeno konstruktivne dejavnosti.

Pri ideji univerzalnega temeljnega dohodka ne gre zgolj za predlog administrativnega ukrepa. Iz argumentacije njegovih zagovornikov kot tudi nasprotnikov je razvidno, da razprava o UTD odpira širša družbena vprašanja in posega v same konceptualne temelje sodobne družbe. Nekateri zagovorniki UTD tako vztrajajo, da šele njegova uvedba zagotavlja doseganje temeljnega cilja demokratične družbene ureditve, dejanske svobode za vse člane družbe. Drugi v njem vidijo logični korektiv postfordističnih družbenih razmer, kjer letni proizvod nacionalnega gospodarstva ni več plod aktivnosti posameznikov in njihove lastnine, temveč je v veliki meri odvisen od družbenih interakcij, sporazumov, institucionaliziranega kapitala in mora kot tak biti na razpolago vsem. Da predlog UTD nima zgolj administrativnega dometa, izpričuje tudi argumentacija njegovih nasprotnikov. Ta se ne ustavi ob vprašanju njegove ekonomske (ne)racionalnosti in (ne)uresničljivosti, temveč opozarja na njegovo siceršnjo neskladnost z družbeno uveljavljenim pojmovanjem pravičnosti.

Na Forumu bodo o tem, ali je UTD pravičen/upravičljiv in ali je izvedljiv, spregovorili nekateri slovcnski avtorji prispevkov v zborniku Brezplačno kosilo za vse? Predlog univerzalnega temeljnega dohodka (P. Van Parijs et al., Založba Krtina, 2004).
Sodelovali bodo:

dr. Srečo Dragoš, Fakulteta za socialno delo,
dr. Igor Pribac, Filozofska fakulteta,
mag Bojan Radej, svobodni razvojni ekonomist,
dr. Tanja Rener, Fakulteta za družbene vede, in
dr. Janez Šušteršič, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Forum Založbe Krtina ima za nalogo lansirati razpravo o perečih socialnih, kulturnih in političnih problemih ter pretresti ustaljena prepričanja in stališča. Če večina dandanašnjih razprav o aktualnih družbenih razmerah ostaja znotraj tega, kar je nemudoma uresničljivo, in s tem vzbuja napačno in zelo nevarno predstavo, da je demokracija nekaj dokončno zgrajenega in samoumevnega, pa se »polnokrvne« forumske razprave ne želijo odreči možnosti izoblikovanja novega, na prvi pogled nemogočega in utopičnega. Velja se namreč spomniti, da današnjo realnost konstituirajo koncepti, ki so še ne dolgo nazaj veljali za prav takšne.

Kdaj in kje:
Sreda, 11. 5. 2005, ob 19. uri. Cankarjev dom, dvorana M 3,4.

Prireditelj:
Založba Krtina

http://www.pozitivke.net/article.php/20060505112611946
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #223 - 08.05.2006 at 10:13:30
 
....

Sfere družbene produkcije, ki jih ne uspe preoblikovati v presežno vrednost in prikovati na svoj rast, skuša kapital uničiti. Tako kot skuša oblast uničiti vse avtonomno nastale družbene sile in inovacije, ki jih ne uspe subsumirati pod svojo logikov vladanja. In tu je afirmativna vsebina novih globalnih družbenih bojev, pa naj gre za prekerce ali migrante. Afirmativna vsebina teh bojev je upiranje režimu ekspropriacije v obdobju zrelega kapitalizma, upiranje političnemu konstituiranju mezdnega dela, in iskanje novih načinov proletarske reapropriacije. Ta mora sloneti na obči družbeni vednosti oziroma na generalnem intelektu.


Tako smo prišli do novih razsežnosti zahteve po dohodku.

....

Režim ekspropriacije v obdobju globalnega integriranega kapitalizma preprečuje aktualizacijo novih produkcijskih zmožnosti in nove potencialne baze družbenega bogastva, ki sloni na ne-delu, na sferi življenja zunaj mezdnega režima. Zahteva po dohodku lahko sproži proces njihovega osvobajanja. Mnogoterostno seveda, na tisoč platojih. Danes je v treba teoretično in praktično predelati vse temeljne koncepte v koncepte brez mere. In če govorimo o strategiji, potem je treba smatrati zahtevo po dohodku kot reformistično zahtevo, ki bo s strani kapitala spoznana za revolucionarno. To ni toliko zahteva, ki jo damo na revolucionarni prapor, ampak jo skušamo realizirati na kapilarnih ravneh. Zato je treba dohodek razumeti zelo široko, ne zgolj kot monetarni instrument, temveč kot načine družbene produkcije, menjave in zadovoljevanja potreb zunaj režima kapitalistične akumulacije (zunaj pogodbe in mezde torej). Na ta način tudi pade pogosta kritika zahteve po dohodku, češ da zaklinja in reaktualizira državo. Fronto je treba odpreti tako na ravni etike pravic kot na ravni etike moči. Zahtevo po dohodku naslovljeno na institucije oblasti je treba kombinirati s samovzpostavljanjem prostorov dohodka in avtonomnim upravljanjem z njim. Kajti cilj ni boljši sistem socialne pomoči za izključene temveč afirmiranje novega vira pravičnosti, ki niso niti individuumi niti delo, temveč multitude.


Razsežnosti takšnega pojmovanja dohodka so vidne v izseku iz manifesta »Neobzirna očarljivost prekariata« od Global project:


Prekariat/kognitor se ne zadovolji s tem, da ima prav, ampak hoče dobro živeti. Hočemo biti srečni! Ne da se živeti v negotovosti, ampak tudi za nedoločene čas ne. Hočemo nove pravice! Hočemo dohodek! Za prekariat je nevzdržno namenjati 80% dohodka za najemnino. Zasedajmo! Skvotajmo! Osvobajajmo! Glede na to, da so se njihove realne plače zmanjšale za 20/30%, bi PreKog želel nakupovati z manj evri. Samozreducirajmo ceno nakupa v komercialnih centrih in hipermarketih. PreKogi se zaradi dela nikoli ne nehajo gibati po metropolah. Brezplačen dostop do kolektivne mobilnosti! PreKogi vedo več: osvobajajo informacijo, proizvajajo vednost. Širimo znanja, samoupravljajmo raziskave! Informacija in vednost morata biti zmožna univerzalne reprodukcije, izmenjave, souporabe: software napreduje, če je svoboden in je odprt za umsko delo vseh. PreKogi kolektivno ustvarjajo in zato zavračajo plačevanje kulture, tehnologije, informacije. Open Source, P2P, mp3, Divx: kopiramo, snemamo in svobodno širimo, podajamo iz roke v roko, iz glave v glavo! Komunkacija od maloštevilnih k mnogoštevilnim ima štete dneve: Murdoch in Gates bosta izgubila nadzor nad umi. Ustvarjajmo medije! Množimo mreže! Predvajajmo televizijo! PreKogi proizvajajo izhajajoč iz heteronomnih načinov življenja v metropolah. Ni več sinhroničnih mest-tovarn niti štirje zidovi socialnih centrov niso več dovolj, da bi zadržali čustva in nomadskost. Globalni prostor tokov blaga, denarja, informacij, želja je prostor metropolitanske stavke, je prostor stavke prekariata. Ponovno zavzemimo mesto! Ponovno zavzemimo Evropo!

http://www.dostje.org/Prekla/article.php3?id_article=96
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13454
The Land of YaBB
Re: Univerzalni temeljni dohodek
Reply #224 - 10.05.2006 at 21:17:09
 
Quote:
Pregledujem tudi predloge, ki jih dajete. Nekateri so prav zanimivi. Eden izmed takšnih je npr. ideja o temeljnem enotnem dohodku. Vsekakor je zelo privlačna misel, da bi vsakomur zagotovili nek temeljni dohodek, ne glede na to kdo je, kaj in kje dela ali ne dela. V skladu s cilji Gibanja za pravičnost in razvoj je, da bi zagotovili dostojno preživetje vsakemu državljanu in v končni perspektivi vsakemu človeku. Torej nek dohodek, ki je lahko skromen, a takšen, da bi vsakomur zagotovil dostojno, četudi skromno življenje. To bi moral biti končni cilj uravnotežene in pravične družbe.

Vsak, ki se kaj spozna na ekonomijo, bo seveda takoj rekel, da je ideja lepa, a utopična. Da ni izvedljiva v resničnosti današnjega sveta. Da država svojih financ ne more uskladiti, če bi morala zagotavljati sredstva za takšen temeljni dohodek vsakomur. Da je javno finančno to nevzdržno, bodo rekli. In najbrž imajo prav.

Morda pa bi vseeno veljalo vse to malo preračunati. Morda bi se lahko odpovedali čemu drugemu, da bi dosegli takšen cilj. Ugotoviti bi morali, koliko sredstev bi za to dejansko potrebovali in potem iskali variante pokritja (mi smo zračunal 1111 miljard na leto z 40 čukov za usazga, se mi zdi; op gape). Morda pa bi se na koncu kakšna izšla.

Kar zamislite si, kakšna gigantska sprememba bi bila, če bi naenkrat vsak državljan imel zagotovljeno možnost preživetja.
Nič več ne bi bilo tarnanja o nezaposlenih in odrinjenih. Do neke točke bi bili vsi enaki. Do enotnega temeljnega dohodka. Od tu naprej pa bi se seveda razlikovali in dosegali različne dohodke, glede na delo in sredstva s katerimi razpolagamo. Nič več pa ne bi bilo Damoklejevega meča nezmožnosti materialnega preživetja nad našimi glavami. Delovali bi lahko bolj sproščeno v naših odnosih in morda celo ustvarjali več kot zdaj.

Država že zdaj namenja precejšnja sredstva za različne socialne izdatke, tako da povečanje javnih izdatkov morda ne bi bilo tako zelo veliko, a sistem bi bil veliko bolj pregleden, enostaven in najbrž bolj pravičen.

Morda bo pa še kdo med vami pograbil vrženo rokavico in sprejel izziv. Lahko bi malo preračunali vse skupaj. Med našimi člani in simpatizerji so tudi ekonomisti in morda bi malo delali na tem. Vem, da za nekatere med vami takšno razmišljanje ni povsem novo.

Morda bi kdo med vami o tej tematiki kaj povedal tudi na zboru Gibanja za pravičnost in razvoj, ki bo 28. maja. To bi lahko bila ena od tem Gibanja v naslednjem obdobju. Saj veste, včasih so rekli, nemogoče je mogoče.

dr. Janez Drnovšek

http://www.pozitivke.net/article.php/JanezDrnovsekPredsednikGibanjePravicnost
Back to top
« Last Edit: 11.05.2006 at 09:34:08 by gape »  

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
Pages: 1 ... 13 14 15 16 17 18