titud wrote on 04.01.2005 at 09:52:49:


Zanimive misli, Titud, nisem pa prepričana, da te prav razumem. Ali jo lahko malo bolj razložiš, ker me zanima?

Quote:

to je res kar si napisala. zasvojenost pr drugih nas (z)moti ker smo tudi mi zasvojeni (lahko je z necim ciz drugim), ampak princip zasvojenosti je isti. nismo svobodni. in ker nismo svobodni smo nezadovoljni, in ker smo nezadovoljni postanemo jezni in pol nasilni, ker iz neznanja mislimo, da so nam drugi krivi za to. nasilje je tudi ze ena izmed oblik zasvojenosti (s superiornostjo sebe). in res... ljubezen zdravi. ljubezen je aktivnost informirana z najvisjo obliko znanja. tako cisto ljubezen nosimo vsi mi ze itak v sebi, ampak je trenutno prekrita in nimamo prostega dostopa do nje. spiritualna praksa pomaga pr tem.

ixtlan wrote on 05.01.2005 at 10:12:39:


Morm se koj odzvati Nisem je spraševala! Sama mi je rekla, in nisem verjela, zato me je začela prepričevati, da je to to in da sama ne bom zmogla :re. Ampak, jaz bučko pa je nisem vprašala, česa.

lola wrote on 05.01.2005 at 09:32:45:



Ni problema, saj se tud sam dostkrat čudim nad tem, kaj se mi zapiše.

Moral bi pobrskat nazaj po svojih postih, ker se mi zdi, da sem sem nekje že v enmu podobnemu kontekstu napisal, da sta si dva najbliže takrat, ko zmoreta bit eden drugemu v tolažbo kljub  zavedanju, da drug  drugemu taka kot sta nujno povročata bolečino. Ta medsebojna tolažba omogoča vskemu od njiju, da se laže  sprejeme takšen kot je, šele sprejetje samega sebe takšnega kot si ti pa  omogoča preseganje samega sebe.

Ljubezenska skupnost se vzdržuje na medsebojnem ustvarjanju  teh presežkov, če pa teh presžkov ni, je zgolj ineteresna zakonska ali prijateljska skupnost, ki je manj stresna/rizična, a   zato ne  prinaša tistega presžka, ki si ga partnerja potem skušata ustvarit izven njune skupnosti ali jo od nekje zunaj vanjo 'uvozit'.

Zdej bi moral definirat ta presežek, a ta se definiciji izmika prav zato, ker ga enostransko hotenje ne more vzpostavit in  ga zato tud nihče more priposedovat oz. uprabit za oblast nad drugmu. V tem smislu je tisto čudo/magija, ki deluje blagodejno na oba, ne da bi kdorkoli od njiju z zagotovostjo vedu, kako nanjga vpliva in v kaj ga spreminja.

Včasih sem mislu, da je finta ljubezni v tem, da dva dela podobna oz. jih  poenota, zdej pa zmerom bolj šetkam, da jih v bistvu induvidaulizira. Da dvema omogoča, da drug drugega  sprejemata takšna kot sta in da je vsako nasilno poenotenje samo izraz nesposbnosti sprejemanja  različnosti. Ko to spoznanje postane samoumevno za oba, se odpre neskončana paleta možnosti tud za osebnostno spreminjanje oz. za razvezovanje od lastnih vzorcev oz. ega, s tem pa se širijo tud možnosti za širjenje skupnosti na vsa življenjska področja ne da bi se kdorkoli ob tem počutu ogroženga. To hrat pomen, da se presežke ustvarja ne samo na polju spolnosti ali drugih skupnih dejavnostih ampak ena posebna erotičnost v smislu občutenja  enosti ljub različnosti seva drugmu praktično iz vsega, kar se kdorkoli od njiju  pritakne v umu ali fizično.        

   

S temi jasnovidkami sem pri sebi takole opravila. Recimo da jih res "vidi" en majhen procent, vse ostalo je šarlatanstvo. Šarlatanstvo deluje po principu sledenja energiji, ki jo človek oddaja. Seveda bo vsak začutil, da v odnosu nekaj ne more štimat, če nekdo z negotovim glasom vpraša za partnerski odnos.
Glede karmičnih vezi pa mislim, da mi sami stvari čutimo, če pa jih ne, pa itak nima smisla, da se silimo razmišljati o tem kot o karmični povezavi, ker očitno še nismo zreli to začutiti (ob predpostavki, da gre res za karmično zvezo).

Quote:


ja, 'potrebuješ' ga točno za to, kar se ti zdej dogaja. se 'slabo' počutiš, 'jokaš', razmišljaš, etc., in to naj se lepo tko transformira, dokler tisti stavek tam zgoraj ne izgine.   vse je ok.

če pa tko mal bolš pogledam, je človek (tale tvoj) čist neodrasel. zdej se je on ful zasekiral, ker je kao 'razočaral' starše, oz. ker si ga ti kao v to potunkala. torej, ne zaveda se, da kar je je, in da si je to predvsem SAM skuhal. in če mene vprašaš, ker je dečko še mamin sine, je bolš, da je tko kot je.

Loops, jst ti zgleda vsak dan neki druzga svetujem   ampak tko kt je reku ixtlan, ni napačne poti   . verjamem, da, če narediš sedaj 'narobe', torej nek ovinek, je to resnično le en tak U-turn na tvoji poti, ker te univerzum slej kot prej pripelje nazaj na mesto, kjer bi se morala 'drugače odločiti'. ti najbolje veš, zaupaj si.

tudi, če ti je kdo rekel, da je to karmična povezava, spet tko kt je ixtlan reku, what the f***, če mal pretiravam, a si vedela to, da s svojim karmično povezanim partnerjem NI POTREBNO biti skupaj ali poročen ali whatever, ni zahteve/potrebe po tem. če čutiš, da imata še kej za odplest odpletita, če sta pa že odpletla pa tolk bolš. ni to zdej neki ne vem kaj.

v čem je sploh fora, zdej je pa že tolk časa minil, sej ga lahko pokličeš, če tko čutiš, če nisi mirna ... mogoče on tut tam nekaj tuhta.

mogoče bi se pa vama skupaj, čist po moji izhodiščni tezi, lahko še dost takega dogajal. pa titud je tut lepo povedal, lepo vzajemno 'trpet' v imenu individualizacije vsakega posebej.

Lp  

Mae wrote on 05.01.2005 at 20:28:30:


Rose, iz posamičnega dogodka oz. reakcije/odolčitve nanjga  je težko rekonstuirat  celoten koncept, ki je nekokoga  pripeljal do te reakcije/odločitve. Bolj kot ne ugibamo na podlagi lastnih izkušenj in vorcev, s tem ugibanjem pa postavljamo nove/druge koncepte, ki sami po seb morda  niso napačni, samo za konkretnega človeka, ki mu svetujemo, morda niso prav nč uporabni. Z vsakim nasvetom zato itak vsak več pove o seb kot o drugmu, le iz množice takih nasvetov pa se morda da izluščit eno arhetipsko situacijo, v kateri se  take in podobne stavri  dogajajo na splošno in kako se bolj ali manj same po seb tud razrešujejo.


Quote:


Tole si pa pomoje kar dobr zadela, ker pr loops je res za opazit en vzorc, da se v odnosu do partnerja tud sama postavlja v vlogo mame. Tko po moje pri partnerju povzroči reakcijo v obliki trmastega/upornega otroka in čeprav mogoče to ni oz.  bi si želu to presečt,   tak pokroviteljski   pristop do  njega tega otroka  iz  njega vedno znova ven potegne. Zato sem se po moje tud tolk razpisal o tej svoji izkušnji, kako naj bi se v partnerskem odnosu vzajemno raztapljali/presegali  vzorci in bi se na ta način  osvobajali  tistga, v kar smo ujeti in kar v bistvu nismo oz. bi postajali  tisto, kar dejansko smo, čeprav pojma nimamo, kakšni naj bi to bli, ker za unikatnost ni nobenga vzorca.    

smisel vseh odnosov, ki niso bazirani na direktnem sluzenju Bogu je ta, da v koncni fazi vodijo v frustracijo/trpljenje. iz tega ne smemo zakljucit, da so vsi odnosi zanic (ker to je le zanikanje napacnih odnosov), ampak mormo vzpostavt vecni transcedentalni odnos z Bogom in iz tega cistega odnosa/gledisca tudi odnose z vsemi ostalimi zivimi bitji.