Quote:Men se pa zdi, da je to največje izsiljevanje, če je do tistega, ki te ima rad. Če ga imaš ti, ga ne boš izsiljeval. Če ga pa nimaš, se velikokrat zgodi, da želiš izsiliti ljubezen od drugega, ker se v njem vidiš, in se ne zavedaš, da je v resnici v tebi primanjkuje. Saj zato pa ponavadi najbolj prizadenemo tiste, ki jih imamo najraje. Ker se le preko njih lahko uvidimo. Šele potem lahko nastopi prava ljubezen do sebe in sploh lahko govorimo, da seže do drugega.
Ljubezenska partnerska skupnost zna od zunaj zgledat zlo umazana zadeva, sestavljena iz izsiljevanj, žrtvovanj in takšnih in drugačnih vzajemnih trpinčenj, v katerih ni videt nobenga smisla, kaj šele idile. To pa še ne pomen, da je ta idila edino merilo uspešnosti ljubeznske partnerske skupnosti za oba od njenih članov za njuno osebnostno rast.
Če ne prizadaneš nekoga, ki ga maš rad, ne moreš niti zvedet, kaj je zares tisto trpljenje, ki ga ni mogoče na nikogar prenest. Ob človeku, katerga trpljnje ne moreš vzet nase, pač ne moreš osebnostno rast, saj boš nanjga kar naprej prelagov vsako lastno trpljenje. Se mi zdi, da naj bi bla v tem odrešilnost kristusovega trpljenja, po kateri vsem, ki ga iskreno ljubijo, trpljenje jemlje nase.
Home
Pages: 
