družina. tudi istospolni so lahko zelo dobra družina za otroka. alkohol pa ne. (pa tuki ne alteriram istospolnih in alkohola). alkoholiki sploh ne bi smeli imeti otrok. ker je že situacija bedna as it is. alkohol je treba ukint. (tuki tut sama proti sebi mal govorim  ) torej je razlika med mal alkohola ter alkoholizmom. alkoholizem je bolezen. vendar to nikakor ni opravičilo. torej ali je bolnim treba vzet otroke. ne. bolne je treba zdraviti. ta bolezen ima pa še to dimenzijo, da nihče ne prizna, da je bolan. torej je nekaj sile oportuno. bistvo je v sprovajanju sankcioniranja kršitev. če se pa zaradi tega nekomu nabere tolk in tolk neplačanih položnic iz naslova kazni, tut ni rešitev. torej se je treba takoj usest na plačo, da je človek ob tem tudi osramočen, mogoče bi to funkcioniralo. tko bi lahko transformiral družbene vrednote, ne pa da župnike preferenčno/excerptno obravnavamo pred pivskim zakonom. pristopat globalno in brez izjem. marginalizirat. čist trezno, ne pa opravičevat in dopuščat in oproščat grehe.

Lilith wrote on 17.10.2004 at 12:18:29:


Ja Lilith... pod "stroko" sem imela v mislih, od psihiatrov, psihologov, sociologov,, pedagogov, socialnih delavcev, policije in sodnikov, pravnikov ... skratka vse, ki se ukvarjajo s tem problemom ... ljudje smo sistem, in mene zanima kje se nahaja "najšibkejši člen" .... in meni se zdi, da je to del kolektivnega nezavednega ... ki bi ga bilo fajn, kolektivno ozavestit

Sinjeoka, jst tut ne poznam primera, kjer bi istospolni vzgajali otroke, vendar ...

Verjamem, da dvoje normalnih ljudi (ne glede na spolno usmeritev), ki se medsebojno ljubita in spoštujeta lahko zgledno vzgoji otroka. Tudi ti ljudje so odrasli ljudje, ki nekaj "malega" vedo o življenju, odgovornostih, morali ipd... oz. vsaj toliko kot vsi mi "ostali", ki imamo tudi neke svoje "fruste".

Družina je pa po mojem pojmovanju neka varna celica. Ne v smislu, žena naj se podredi možu kot svojemu gospodarju, mož pa naj ženo ljubi kot Boga, ker to razume ženo kot žensko in moža kot moškega. Ljudi gledam kot duše. Verjamem, da je istospolna skupnost lahko zgledna ali ne enako kot heteroskupnost. Tudi v taki družini se po moje otrok lahko počuti varno in srečno. S tem mu seveda tudi sporočaš, da so zveze istospolnih ok, ne vem pa ali bi to tudi povzročilo linearno-usmeritev otroka v tovrstno zvezo. Baje da ne.

Verjamem, da se zdravo okolje ne meri z mojo **xualno usmerjenostjo, temveč drugimi integritetami. Kako jaz obravnavam sočloveka npr., otroka uči o tem, kaj je prav. Če mati oz. žena alkoholika otroka s svojim zgledom uči o tem, da je potrebno biti tiho in potrpeti, je to za otroka slabše, kot če ga moška mati uči o pozitivni afirmaciji, drugačnosti, strpnosti, svobodi.

Po moje, pedofilija, alkoholizem ter ne/fizično nasilje nimata korelacije z usmerjenostjo. Če bi bilo kdaj statistično dokazano, da so istospolni v 90% alkoholiki ipd., potem je druga zgodba.

Otrok kot žrtev alkoholizma in podobnih je poškodovano bitje. Če ne drugega, psihološko. Če pa otrok odrašča v družini istospolnih je morebiti oškodovan za žensko osebo v svojih rosnih letih, pa verjetno se kje najde tudi kakšna sestra, ampak ne vem, če je to psihološka poškodba. Psihološko ranjen postaneš s škodljivim ravnanjem nekoga na materijo, ne pa z neškodljivim ravnanjem, torej gre po moje za ravnanje kot proces, ne za spol kot dejstvo subjekta, ki ravna.

Lilith wrote on 17.10.2004 at 14:38:47:


tukaj ti pa jaz lahko zagotovim, da so zakoni dobro napisani, toda slabo interpretirani in še slabše udejanjani s strani sodišč...

doktrino "človekovih pravic" se pri nas zlorablja na milijon in en način ... vzrokov za to je en kup, eden izmed njih pa je tudi ta, da nobena pravna fakulteta ne uči svojih študentov kaj človekove pravice so.

Druga stvar, hm meni se na splošno dozdeva, da obstaja nekdo v tej državi, ki mu pravni kaos ustreza. Namreč bolj kot so kaotične  razmere v neki družbi, tem močnejši in absolutnejši je argument moči v družbi.

Kljub temu pa, zakoni niso nekaj zacementiranega in nekaj česa se ne bi dalo spremenit, zakoni so med drugim tudi odraz stanja duha v družbi. Če bi obstajala zadosti močna civilna iniciativa(potreba, zahteva), bi se na tem področju že marsikaj premaknilo.

Evo konkretno za mojo stroko ti lahko povem, da je sodba zmeraj tudi odraz svetovnega nazora konkretnega sodnika, torej recimo bognedaj, da par dobi v razvezi kako sodnico feministko, ker jo bo upravičeno ali neupravičeno nasankal moški. Alkoholik pa recimo zmeraj brani alkoholika. Kakšna sodnica, ki sama trpi nasilje od partnerja, pa vpraša žensko, ki se ločuje, če ne bi raje še malo potrpela. (vse tule navedeno so življenjski primeri) ... če povzamem, slabo udejanjanje pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz zakonov, je tudi rezultat  osebnega nazora, stališč in vrednot sodnika, ki razsoja


tako da ... kaj ljudi sili k statusu quo in toleranci tega družbenega raka?

lola wrote on 17.10.2004 at 16:50:10:


exactly

Lilith wrote on 18.10.2004 at 08:57:23:

Pravzaprav, sploh sedaj ko tole berem, se mi zdi, da sam to bolj zaznavam pri tebi, kot pa nasploh na forumu.
Projekcija?

bp

Ups, ste se kar družno spravli na mojo tezo, da je grožnja z odvzemom otroka družini, v kateri medsebojne odnose zaznamuje odvisnost od alkohola, dodatna  stigmatizacija take družine in s tem dodatnen pritisk na otroka, ki se bo tako počutu bolj ogroženga od družbe kot kot od lastne   družine. Otrok bo vsako grožnjo z izključitviojo  iz družine, kakršnakoli ta že je, jemal kot ene vrste socialno smrt, ki je zanj dost težja kot pa vse mogoče oblike nasilja, zapostavljanja in zlorab, ki jim botruje alkohol. Otroka se družini torej ne vzame  zato, ker bi s tem imela družba  pred očimi interes otroka za njegov osebni razvoj, ampak zato, ker takih odnosov ni mogoče več gledat/prenašat/tolerirat.   Jest sem  skratka proti temu, da se rešitu problema posledic odvisnosti rešuje z jemanjem otrok družinam.  To sploh  ni reševanje problema, tko kot to  ni prohibicija. Reševanje je zmanjševanje popotrebe po odvisnosti/podrejnosti in v opremljanju človeka za imunost proti  tej potrebi sploh, ker  tako je bla enkrat vzbujen otroku ostane tud, če ga umakneš v normalno družino.

Splošna razširjenost konzumiranja  alkohola v socialzmu ni bla posledica dostopnosti alkohola na vsakem koraku, ampak posledica vzorca, da je podrejanje/odvisnot nekaj normalnega in temu je pač sledila splošna dostopnost. Tko kot je dons razširjeno  konzumiranje  poživil in pomirjeval, ker  je tekomvalnost/konkurečnost oz. potrebo po podrejanju nadomestila potreba  po nadvladi, kar je v bistvu samo druga plat istga kovanca - potrebe po odvisnosti.   Ne vem kaj je v tem tko utopičnega, če bi se  kot družba loteval  problema odvisnosti razreševat pr  otroku  na  način, da se ga losa potrebe po podrejanju/nadvladi na kraju samem, točno tam, kjer se ta potreba ustvarja.  Ne sicer za vsako ceno, ampak  razumno ob zavedanju, da  je cilj vskega ukrepa osebnsotna rast otroka  v samostojno osebo, ne pa v presumeritev družbeno bolj spremjemljivo podrejenost/odvisnot.  

Lilith wrote on 18.10.2004 at 08:57:23:


Zanimivo, da si tole omenila ... kolikor sem jaz doumela bistvo bivšega sistema, ni šlo toliko za vprašanje zatiranja individualnosti na račun skupnosti. Amapak zatiranje skupnosti, ker je bila prisiljena tolerirati sociopatska vedenja nekaterih recimo alkoholikov.