Lilith wrote on 15.10.2004 at 10:28:33:Stvari niti približno niso tako enostavne.
Vsak otrok znotraj obstoječe družine - pa tudi če z njim ravnajo neopisljivo zverinsko- vendarle čuti neko varnost. Varnost v smislu predvidljivosti tega, znanega mu okolja.
Da lažje preživi se praviloma še identificira s svojimi agresorji in si nalaga krivdo za to, da slabo ravnajo z njim.
Tak otrok, če ga vprašaš, ali bi šel iz družine, ti bo odgovoril da ne. Pravzaprav sem v petih letih dela z otroci spoznala le eno deklico, ki si je dejansko želela proč (pa je tam šlo za čisto drugo problematiko, ne za nasilje ali slabo ravnanje). Vsi ostali so se močno oklepali primarnih družin.
In tu je tisti del, ko moramo včasih narediti tudi kaj mimo volje otroka, ker s tem ščitimo njegove koristi.
Da je prav tako postopati - nam dajejo povratno informacijo otroci, ki so bili odvzeti iz matičnih družin, ki se v kratkem času praviloma dobro aklimatizirajo v novem okolju in se prav bojijo, da bi jih vrnili v družino. Bojijo zato, ker so vmes že izkusili možnost boljšega življenja.
Zivjo lilith,
se strinjam s tabo, da stvari niso tako enostavne.
Verjamem ,da otrok vcasih kljub temu da je bolje za njega, ne bi odsel(To je njegova svobodna volja). Samo mora se mu smiselno predstavit kaj to pomeni, ce hoce it stran. Da ce ga tepejo doma, da ga tam ne bodo tepli. Ce se grdo obnasajo do njega, bo tam drugace, itd...
Zakomplicirane stvari spravit v neke okvire je tezko, in
pri delovanju mimo volje otroka se lahko zgodi , da se nekomu vzame otroka ,"ki se mu nebi smelo".
nekak se mi zdi da se nebi smelo krsit "svobodne volje".
mogoce bi se pa v tem kotekstu smelo, kaj pa vem...