titud wrote on 28.10.2004 at 08:47:51:Zavestno vdat se nedejevnosti pomen zavedat se, da bi se z vsako dejavnostjo, ki bi se je zavestno lotu, povečal bolečino/trpljenje. Ko ti zavestna dejavnost pomeni delovanje po vzorcih, ki te bodo privedl v brezihoden/nerazrešljiv položaj, pač oceniš, da je boljš ne delat ničesar. Stranski porodukt take odločitve je to, da lajf goes on lahko tud na tak način, in če si to sposben reflektirat, pol se laže zavestno razvezuješ očitno neutreznih vzorcev delovanja, ki te vodijo v brezihodnost. Jeba je, da okolica ponavad tega ne reflektira na tak način, mogoče le v primeru, če gre za konkretno izgubo vezi/odnosa, kjer se ta nedejavnost tolerira ali celo obredno prakticira kot žalovanje.
Drgač pa je to občutje neskončne brezvoljnosti/brezciljnosti kot proces, v katerem se trgajo/raztaplajo oblikovani čustveno/mentalni vzorci, s katerimi si ni več mogoče pomagat, značilen predvsenm za adolescente. Naktere kulture ta proces znajo tud obredno izpeljat, ko npr. odraščujočim dečkom dopustijo, da se v svoji brezvoljnosti do konca izživijo, čeprav to lahko traja tud leta dolgo. Sem glih zadnjič bral v 'divjem moškem', da dečki dobijo mesto ob ognju, kjer se jih pusti pri miru, da se simbolno valjajo pepelu in jim je dopuščena po naše rečeno velika nemarnost tudi osebni higieni. Nekaj tega obredja razvijajo tud naše mladinske subkulture, ki se razvijajo v stilu teh zatočišč za v bistvu nujen osebnostni razkoroj, samo da je s pomočjo drog/alkohola ta razkroj lahko tud organski in da otroc na ta način zapadejo v nove (negativne) vzorce odvisnosti, namesto da bi se le losali starih/nesutreznih in si s tem ustvarli možnost oblikovanje nove, odrasle idenditete.
Hm, no ja. Men se vidi bistvena razlika med
pasivnostjo (itak, da je vse naša odločitev, tudi če je delno zavestna in lahko navidezno nelogična) in pa
ne-delovanjem.
Slednje je izreden produkt modrosti. Mirovanje. To je meni znano pod naslovom "pusti, da gredo zadeve naravno pot".
Ampak tega ne morem reči, da velja za depresijo.
Če to celo z glagolom ponazorim, torej, ko nekdo depresira, je počutje drastično drugačno, če prav razumem, kot je med modrim mirovanjem.
Glede vzorcev, za katere veš, da ti/drugim še vedno prinesejo bolečino, pa mislim, da je zelo modro pričeti razvijati nasprotni pol vzorca.
Home
Pages: 
