sinjeoka wrote on 30.07.2004 at 11:27:05:

Jaz nisem nič rekla, nič določila, nič obsodila. Jaz sem samo vprašala...

Miska wrote on 30.07.2004 at 11:27:33:


in ženske predstavljajo več kot polovico prebivalstva...

p.s. zakaj potem postavljaš vprašanja za katere itak veš odgovor?

sinjeoka wrote on 30.07.2004 at 11:32:26:


sinjeoka wrote on 30.07.2004 at 11:34:03:

Nope, odgovorov ne vem. Vsaj vseh ne. Ne znam namreč brati misli, ne znam videti v srce nekoga drugega. Brati med vrsticami ne želim, ker lahko čisto falim. Znam pa vprašati. In zato vprašam…

lola wrote on 30.07.2004 at 11:02:12:


Miška wrote:
Quote:



Vsaka sprememba, osebnostna ali pa družbena, se lahko udejanji  le, ko prevladujoč del osebnosti ali kritična masa folka  sprejme nove vrednote za svoje. Zmerom gre za sprejemanje, nč se brez njega ne more spremenit.

Moralna drža nujno prepostavlja sprejetje določene hirerahije  vrednot, pri čemer se najvišje na lestvici  slej ko prej pojavi sprejetje najvišje vrednote, to je, da si pripravljen sprejet vse.  In da če nis pripravljeni na sprejetje  prav vsega, si nemoralen.  

Miska wrote on 30.07.2004 at 11:54:06:


ker je vprašanje iz konteksta topika

Miska wrote on 30.07.2004 at 12:36:07:

a ni ta "over & out" oz. "vse je eno" (v gapetovem smislu) tud neka vrsta igra moci? ali sem dovolj mocan, da se lahko odpovem osebnosti, staliscu, morali, plusu, minusu oz. vsemu in mi postane vse eno? ali sem lahko toliko mocan, da se odpovem egu?

ce je to res, kdo je potem tisti, ki se je odpovedu egu? je to "tisto", nedoloceno, neizrekljivo, ne-osebno...? kolk casa smo lahko v tem stanju "popolnega" miru?

Hari bol.

Madan Gopal Das wrote on 30.07.2004 at 12:47:47:

Uf, Madan Gopal Das, ne vem, če te jaz zdajle razumem, kaj želiš vprašati…

Tisto, ko se odpoveduješ egu, ne moreš primerjati s tovrstnimi igrami močmi, kot se jih gremo ljudje. Igre moči, kakršne se gremo ljudje, izhajajo prav iz ega in po tem jih tudi prepoznaš. Ampak verjetno lahko tudi tistemu, ko se trudiš »odpovedati« egu, ga preseči, rečeš igre moči. Ki pa nikakor nimajo istega pomena in niso enake igram moči, ki se jih gremo ljudje. Čakaj, mi je zdajle nekaj na pamet padlo, nisem sicer sigurna, če je to res, ampak takole bi v tem trenutku postavila zadevo: igre moči, ki se jih gremo ljudje med seboj, so »boj« ego : ego. Igre moči (če že hočeš temu reči tako), ko se poskušamo osvobajati svojega ega, pa je »boj« tvoj ego : tvoj višji jaz. Nekako tako, če že hočeš imeti izraz »igra moči« tudi v kontekstu osvobajanja ega.

Kdo so pa tisti, ki se odpovejo egu, so pa pri tebi verjetno tisti svetniki, o katerih si mi pisal na temi »Jaz nisem to telo«:

Madan Gopal Das wrote on 27.07.2004 at 12:32:10:

Zame so to ljudje, kot je bil Jezus, recimo. Takrat, ko se v popolnosti osvobodiš svojega ega, takrat, ko si razsvetljen. Takrat tudi šele veš, kako je, ko ljubiš vse in vsakogar. O kakšni lastni izkušnji ti pa ne morem govorit, ker še nisem tam. In zato tega še ne vem…