žalostna sem....pa naj vam razložim zakaj in upam, da mi boste lahko kaj pomagali. No, vsaj poskušali...

Sem v zvezi z fantom, ki je za moje pojme in za pojme ostalih "čudovit" na zunanjost in notranjost. Srečna sem, da ga ima, in da me ima rad in jaz njega.
Problem je samo v meni.
Npr. jaz pač nimam perfect figure (kakna kg preveč), nisem lepotica, za katero bi vsi an cesti gledali, itd...imam pa pač druge vrednoste, ki so mi pomembnejši od zunanjosti in tudi zaradi na zunanjost ne dam kaj preveč.
Ampak problem se naredi, ker sem imela prejšnje zveze, ker sem pač zelo študiozen tip človeka, da sem morala kdaj se učiti...pripravljati na določene zadeve..in pri prejšnjih partnerjih sem jih kdaj "dala na stran", da pač nisem šla tolikokrat v kino, da nisem šla na pico...da nisem šla ven...ker sem si pač želela postaviti kariero.
Sedaj je pa tako, da je moje življenje zelo antrpano z vsemi stvarmi in včasih se mi zdi, da enostavno ne zmorem vsega postoriti. Ko pride do kakšnega (do sedaj) majhnega nesporazuma imam v glavi sliko, kako so me vsi "pustili" samo, ker sem se pač jaz morala učiti in npr. naksočili prvo, ki se jim je ponujala, ter se dali dol. Zame je to varanje in takrat se je zgodba v zvezi končala, ker sem jaz odpeketala. Razlog za to sem bila vedno pa samo jza in jaz, ker si nisem zanje oz. za svoje drage vzela nič časa, da bi kam šla, ker samo tičim za knjigami ali računalnikom....pozornosti pa nič ne posvčam, da sem ničvredna, da sem debela in da sem lahko vesela, ker imam (vsaj) pamet, če vsaj postave nimam. Ok, s tem fantom je zadeva popolnoma drugačna, a sedaj se bliža moj pričetek magisterija ali lahko rečem sedenja za mizo z učenjem in ob računalniku in pomanjkanje prostega časa...ob njemu sem se zamislila, ker ga nočem izgubiti, da pač če se ne bom učila,bom bila lahko več z njim, da bova skupaj...šla kam ....da pa bo če bom jaz vsa zatoplejena v knjige šel on ven lai kamorkoli drugam in bo pač bil s katero, kera se mu bo pač ponujala.....(recimo, da je takih zelo veliko moških).

Po drugi strani pa vem in se zavedam, da me ima rad in me ljubi in jaz njega tudi, da vem, da mi bo pustil, da dosežem zadane cilje v zvezi z kariero in da me bo celo podpiral in mi pri vsem tem zelo pomagal.

Kot vidite/beret sem v neki dilemi ker enkratmislim tako, enkrat pa spet tako...še sama ne vem,a na vsake toliko časa imam v sebi (zaradi manjvrednostnega kompleksa) strah, da bom izgubila ljubezen svojega življenja. Kaj mi vi predlagate? Še sama vam ne morem razložiti zakaj sploh sem sama taka.... pač ne vem in zato ne znam pojasniti....me pa to ubija ...počasi delček za delčkom.

jest bi reku da se o teh svojih strahovih pogovori s fantom.
če je on taprav zate bo že prenesu resnico, tako kot je ... bolje, tako kot jo vidiš ti.

jest mislm da maš kle na sceni un butast vzorc, da ne morš seksat kadar nisi v 'filingu'.
ta 'filing' ima preveč predpostavk (bolje pričakovanj).
ponavad

kolkr sm jest to doživlju.

in jest ne podpiram take vrste študija kjer si v enem tednu ne moreš vzet en večer pa do jutra s svojim dragim, al pa dveh, for that matter.

jest mislm da bo model razumel, da zdej bo pa mal manj seksa, ker se morš ti tolk več učit; zelo pomembno je da modelu razložiš, da on ni nč narobe naredu ampak da maš ti zdej druge prioritete - študij.

Yvonne wrote on 29.07.2004 at 16:43:20:


hm, kaj pa tvoj dečko, ali nič ne študira in nič ne dela (služba)?
Ker, če bi počel nekaj od tega, potem bi vedel in razumel tvoj trud. V naprotnem primeru pa ... bi jaz rekla, da hodiš z lenobo...

Poleg tega, magisterij je naložba v vajino prihodnost, če tega ni sposoben videti, potem ne more biti pravi.

(aja, jaz sem z magisterijem že fertik, tko da vem koliko časa to pobere)

good luck

gape wrote on 29.07.2004 at 23:54:11:


približno tok, kot če nisem u feelingu za sex

Miska wrote on 30.07.2004 at 10:17:27:



Z napisanim se zelo strinjam ... ni pa nujno, da je magisterij beg, lahko je dejansko naložba ... vsaj kar se mene tiče je tako, meni namreč dodiplomski študij ni naučil nič uporabnega, premelevali smo le stara jajca in pri vsakem od profesorjev smo lahko iz izpredavanega ugotovili iz česa je napisal svojo doktorsko disertacijo ...

posvečat ogromno časa in energije magisteriju zgolj zaradi lista papirja je škoda, če ti ob tem (zaradi tega lista) propade veza

res lepo Miška...

gape wrote on 30.07.2004 at 11:14:01:


porkaduš, a to je problem ... dva filinga se takrat fajtata ... da kr bi in da kr ne bi ....

OK, Yvonne, pri tebi možnosti, da bi odstopila od študija magisterija, očitno ni. Četudi bi torej ugotovila, da je to recimo kake vrste beg, je potrebno tole zdaj zaključiti. Naj ti torej tovrstno razmišljanje o begu, če boš ugotovila kaj takšnega, ostane za tvoje bodoče odločitve, ko in če boš še kdaj stala pred kakšnimi takšnimi.

Tvoj ljubi je torej oh in sploh najboljši, vajin odnos ti je, kakor kaže, zelo pomemben, torej bi jaz na tvojem mestu še enkrat dobro prebrala, kar ti je gape napisal:

gape wrote on 29.07.2004 at 17:14:00:

... pa lahko vse tole preneseš tudi na vse ostalo, saj veš. Ni treba zdaj tole samo v smislu seksa razumet.

Pri temle, kar si tule napisala:

Yvonne wrote on 30.07.2004 at 13:07:39:

si pa po mojem mnenju lahko veliko tudi sama pomagaš. Veš torej, kaj je tvoj strah, vsake toliko časa, ko boš študirala, se torej ustavi in sama pri sebi preveri – a sem preveč not padla, a je še OK, ali moram res še študirat, ali je dovolj, pa grem lahko s svojim fantom na sprehod, al pa seksat,... - kar vama pač v tistem trenutku paše in si želita. Ne vem, kakšna naj bi bila točno vprašanja, ker ne vem, kaj je tisto, kar te »not potegne«. Ko boš vedela to, si tudi vprašanja za preverjanje, kaj se dogaja s teboj, lahko pripraviš sama. Pa če se bojiš, da te bo preveč not potegnilo, da se boš pozabila tudi vprašat, kaj se dogaja, si pa budilko naštimaj. In itak imaš tudi fanta. Naj ti on svobodno pove, kdaj se čuti prikrajšanega, kdaj bi si pa resnično in zelo močno želel, da bi tisti večer z njim preživela, pa na kakršenkoli način si že tega želi. Potem razmisli, ali je tvoj študij v tistem trenutku res tako zelo pomemben, da mu moraš slediti in študirati, ali pa bi morda lahko tisti čas posvetila samo tvojemu fantu in vajinemu odnosu. In potem se odloči. Vsakič posebej in vsakič sproti. Kdo in kaj si ti. Kaj si v tistem trenutku želiš, kaj v tistem trenutku moraš. Kdo in kaj je tvoj fant. Kaj si v tistem trenutku želi in kako močno si tistega želi. Enkrat se boš prilagodila ti, drugič on. Verjetno sicer večkrat on, kot ti, glede na tvoje obveznosti pri študiju pač. Iščita skupno pot. Tisto, pri kateri se bosta oba počutila dobro. Oz. bosta najbližje temu, glede na tvoje študijske obveznosti.

Tudi tisto, ko pišeš o svojem strahu, da ti bo spodletelo, pa potem vedno narediš kaj »trapastega« ali »neumnega«, bi se po moje dalo rešit z zavedanjem. Sicer je težko biti ves čas v zavedanju (vsaj jaz tega (še) ne znam in zmorem), ampak potrudi se čim večkrat te strahove prepoznati, se spomniti, da so to samo strahovi, da zmoreš in znaš in da si sposobna, in se tudi v dejanju usmeriti, še preden narediš kaj »trapastega« ali »neumnega«. Ponavljam, da vem, da je težko bit vseskozi v zavedanju, da je včasih težko sploh prepoznat, da je tisto samo strah, da se je včasih tudi težko usmeriti, ampak počasi. Boš falila, boš zmogla, pa boš spet falila, … pa boš spet zmogla, ampak če boš vztrajala, boš vse večkrat zmogla in vse manjkat falila in počasi bo to postala tvoja stalna drža, strah bo izginjal in vse lažje bo. Je treba imet tudi potrpljenje in ne obupat, če se ti takoj ne posreči. Vzorce je težko presegat, bolj je »zagaman«, bolj je vsajen, bolj je globok, večja ko je rana,… težja je pot. Ampak obstaja pa. Pot ven namreč. In zmoreš in znaš jo najti tudi ti!

Ne vem, meni je težko pisat »recepte« za nekoga drugega. Še posebej, če ga ne poznam zelo dobro. Sem danes tudi že nekje napisala, da ne znam brati misli drugih in ne znam videti v srce nekoga drugega. Res ne vem, kakšne so tvoje misli, kakšne so tvoje želje in kaj se skriva v tvojem srcu. Niti v srcu tvojega fanta. Tako nekako pa bi se verjetno poskusila usmeriti jaz, če bi se znašla v tvojem položaju. Bom pa čisto zares vesela, če boš karkoli iz tegale mojega razmišljanja lahko uporabila pri pisanju tvojega recepta zate.

Pa srečno, Yvonne!