titud wrote on 12.03.2004 at 12:00:09:

to je res.

Quote:

tuki se pa ne strinjam cist. ce si ti izoliran pa se hoces neki skupini prikljucit pol avtomatsko mors ti sprejet njihove vrednote, kar ti itak ni tezko, ce se ujemajo s tvojimi. ce se ne, pol se tja ne bos silu, razen ce hoces skupnopst preuredit po svoje, it na celo, na oblast.

vcasih smo v napacni skupnosti in se je potrebno izolirat (osvobodit), vcasih pa smo izolirani pa je dana moznost se prikljucit v neko prijetno/privlacno/domaco skupnost se pa mormo/hocemo prikljucit.

titud, obstaja pa tud vrednota okoli katere se vse individualne duse lahko zdruzijo... to je sluzenje Bogu. v bistvu smo v tej Absolutni skupnosti ze vsi od vedno, le da se eni bolj eni pa manj zavedamo svoje naravne/ciste/vecne vloge.

Hari bol.

Gru Gru wrote on 02.03.2004 at 15:21:19:


edi maj men... dobr si tole povezal z nacisti...

glede  simple ali pa not simple pa sam tok... tko kot mislis tko je... torej če mislis da ni simple pridet do razvestljenja al pa če mislis da je simple pridet do razvsetljenja imaš v vsakem primeru prav... škoda je samo v tem da se ne zavedaš da si to že in še več ....

Quote:


Očitno tle  mešam skupnost in odnose med skupnostmi v globalni družbi. Človk mora pripadat tako skupnosti kot  živet skupaj z drugimi skupnstmi v eni družbi. Hočem povedat, da si nobena skupnost ne more prisvojit eksklzivizma nad globalno družbo, ne samo zato, ker bi to sprožilo odpor tugih skupnosti in bitko za prevlado, amapk zato, ker vsaka skupnost mora sprejet dejstvo, da enostavno ne poseduje prave resnice za vse. Bi si skor upal trdit, da so se  tradicinoalne religiozne in tudi modernejše  ideloške skupnosti tega dejstva neka zavedale, zato niti ni prišlo do totalnega konflikta za prevlado ene skupnosti nad drugo. Zato pa je tolk bolj nevaren globalni kapitalizem, ki je sklicujoč na svobodo posameznika zavezuje le sledenju njegovih  lastnih interesov, pri čemer skupnost pojmuje le kot stranski produkt osebnih interesov in tako oblikovano  skupnost  ponuja za edino možno obliko sobivanja zemljanov.  


Quote:


Valjda da obstaja in prav je da obstaja,  prav tako kot še kašna druga vrednota kašne druge skupnosti okrog katere bi se lahko vse združli, če bi se hoteli, a se očitno vsi ne in ni zarad tega prov nč narobe, če se iskreno držimo vrednost vsak svoje skupnosti. Tisti,  ki izhajamo iz lastne vpetosti v takšno ali drugačno skupnost bomo očitno laže priznal svojo  morebitno zmotnost in pristranost in zarad tega, ker priznamo nujnost pripadnost skupnosti najdl med sabo obliko koekstince, ki bo manj pristranska  kot bi bla  tista, ki nam jo hočejo uturit tisti, ki se v imenu neprsitranskoti in univerzalnosti odrekajo pripadnsoti katerikoli skupnosti in razgalšajo vladavino lastnega interesa kot največjo vrednoto in edini možen skupen interes.

Naj se resnica izve   .

Včasih je sicer kruta, vendar nas tudi osvobodi zmot, prevar, laži, smrti ...  

Zatorej še enkrat : Resnica naj se izve  . (  kakršnakoli že je )  .

Lp + Dp  

Tomaž

Za večino tule (čast izjemam) je boljše,da gredo na sprehod kot,da se z duhovnostjo in stvarstvom ukvarjajo. Ali pa naj gredo na proteste proti temu,da ima 5oo ljudi polovico svetovnega kapitala v rokah. Naj gredo protestirat za boljši svet,ne pa da tule kvakajo,sodijo nekaj,kar se jim še sanja ne kako veliko in vseobsežno je.
NAUČENI PAPAGAJI-V VEČINI!!!! BREZ LASTNE AVTENTIČNE MISLI.

PAPAGAJI:TEME IN MILIJONKRAT TEME!!

LP Alojz

Robi wrote on 18.05.2009 at 01:48:24:


Nekaterim posameznikom ali celo skupnostim minljivost individulanega življenje  niti ne predstavlja problema, broblem nastane le, če se življenje dojema izključno induvidualno ali izključno kolektivno, če posameznik vanj nima uvida.

Sodobne družbe iz umrljivosti delajo induvidulani 'problem', da bi iz posameznika zaradi bojazni pred lastno umrljivostjo/(do)končnostjo iz njega 'iztisnile' čim več še za časa aktivne dobe, starost in bolezen se itak tretirata kot bolj ali manj kot neproduktiven družbeni  strošek.  Tudi tradicionalne družbe niso imune pred ustvarjenjem problema iz življenkse  minljivosti, zato izkoriščajo religiozne sisteme verovanja v posmrtno življenje/vstajenje, skozi katerega vršijo nadzor, disciplinirajo množice in gojijo po večini kult trpljenja/žrtvovanja z obljubljanjem posmerne nagrade (fundamentlizem).

V vsakem družbenm sistemu pa je po moje mogoče najt način, kako ne delat proti sebi, kako ne(samo)destruktivno ampak dinamično in kreativno  obrnit tako sebi kot širši skupnosti v prid dejstvo lastne miniljivosti. Dejstvo, da nas družebni sistemi v tem ne podpirajo (in da je  to zato ponavadi možno  počet  le v nasprotju ali celo v individualnem  konfliktu z (pre)vladujočimi družbenimi  vrednotami) samo po sebi z ničemer pogojeno z  dejstvom da 'življenje samo slej ali prej povzroči smrt'...      

[quote author=comp link=1078128752/102#102 date=1242644957] Quote:


Ćasovno omejnost posamezanikovega življenje skupnost presega s kulturo v najširšem smislu (tako z opredmetenjem človeških produkcijskih zhogljivosti  v strojih/tehnologiji kot duhovnih v npr. v knjigah). To po moje samo poseb ni sporno, če  seveda taka produkcija ne preraste v hiperprodukcijo in postane same sebi v namen, s čimer se zažira v življenje posameznika s tem da na daljši rok ogroža tudi skupnost (in s tem življenje naslednjih generacij). Iskanje oz. produkcija eliksirjev  mladosti je danes zgolj tržna niša, ki ustvarja in izkorišča strah pred individulano minljivostjo, v tradicionalnih družbah pa je bila ena od religioznih praks s podobno funkcijo kot obljube o večnem (posmrtnem) življenju....