LittleStar
Ex Member
|
"Kaj pa mora storiti človek, da bi se ognil takšnemu porazu?"
"To, kar je storil s strahom: bistrosti se mora upirati in jo rabiti samo toliko, da bolje vidi, potem pa potrpežljivo čakati in trikrat premisliti, preden se odloči za naslednje korake; predvsem jo mora imeti malodane za zmoto. In prej ali slej pride trenutek, ko doume, da je bila vsa njegova bistrina samo pika pred njegovimi očmi. In tako torej opravi s svojim drugim sovražnikom in pride v položaj, ko mu nič več ne more do živega. To pa ni več zmota; to ni več samo pika pred njegovimi očmi. To je zdaj resnična moč. Zdaj torej ve, da je moč, za katero se je tako dolgo gnal, končno njegova. Z njo lahko počne, karkoli se mu zljubi. Njegov zavezni ga uboga na migljaj prsta. Njegova želja je zakon. Vidi vse, kar ga obdaja - hkrati pa že stoji pred tretjim sovražnikom: močjo! Moč je najmočnejša od vseh sovražnikov. In najlažje od vsega je, seveda, če se ji kar predaš - navsezadnje je človej poslej kratko malo nepremagljiv. On je tisti, ki zapoveduje. Začne s tem, da si premišljeno nakopava tveganja, konča pa s tem, da postavlja zakone, zakaj tedaj je on gospodar. Na tej stopnji človek le stežka prepozna tretjega, sovražnika, ki ga stiska v obroč. In na vsem lepem, ne da bi vedel kdaj izgubi bitko. Sovražnik ga spremeni v okrutnega, muhavega človeka."
"Ali potem izgubi moč?"
"Ne, nikoli več ne izgubi ne bistrosti ne moči."
"In kaj ga potlej loči od vedca?"
"Človek, ki ga premaga moč, umre, ne da bi vedel, kako se ravna z njo. Moč je samo breme njegove usode. Tak človek se ne zna obvladovati ne ne ve, kdaj in kako naj rabi svojo moč."
|