| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> STRAH http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1074164574 Message started by LittleStar on 15.01.2004 at 12:02:54 |
|
|
Title: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 12:02:54 "Ko se človek začne učiti, si ni nikdar na jasnem glede ciljev. Njegov načrt je pomanjkljiv, namen šepav. Upa na nekakšne nagrade, ki jih nikoli od nikoder ne bo, saj o trdotah učenja ne ve ničesar. Počasi se začenja učiti - sprva po drobtinicah, nato po celih brtavsih. In kmalu se mu zaleti. To, česar se nauči, nikdar ni tisto, kar si je zamišljal in predstavljal, da bo, pa se ga poloti strah. Učenje nikdar ni tisto, kar pričakuješ. Vsak korak v učenju, je nova naloga, in strah, ki ga pri tem človek doživlja, neusmiljeno, nepopustljivo narašča. Njegov načrt postane bojišče. In tako torej trči ob prvega izmed svojih naravnih sovražnikov - ob strah! Strašen sovražnik, zahrbten in težko ga je premagati! Skriva se na slehernem ovinku, preži in čaka. In če se ga človek ustraši in pred njim pobegne, je njegovega iskanja konec. "In kaj se zgodi človeku, če zbeži pred strahom?" "Nič se mu ne zgodi - le da se nikdar ne bo naučil. Nikoli ne bo vedec. Mogoče bo nasilnež ali pa nebogljen, preplašen človek, v obeh primerih pa poraženec. Prvi sovražnik je zapečatil njegovo koprnenje." "In kaj lahko stori, da bi premagal strah?" Odgovor je preprost: ne sme zbežati. Strahu se mora upreti in njemu navkljub stopiti naslednji korak v učenju, in nato naslednje in tako naprej. Strah ga mora vsega prežemati, pa se vendar ne sme ustaviti. To je pravilo! In prej ali slej pride trenutek, ko se njegov prvi sovražnik umakne. Tedaj dobi človek zaupanje vase. Njegov namen se okrepi in učenje ni več nič strašnega. Ko pride ta radostni trenutek, lahko človek brez zadržka poreče, da je premagal prvega naravnega sovražnika." "Se to zgodi naenkrat ali polagoma?" "Vse skupaj se dogaja polagoma in po malem, sam strah pa je premagan naenkrat in nanaglo." (Carlos C.) Spregovoriti o strahovih, ali ne? |
|
Title: Re: STRAH Post by aryan on 15.01.2004 at 12:15:38 iskreno spregovoriti o svojih strahovih je pogum. |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 12:17:28 wrote on 15.01.2004 at 12:15:38:
Ni pogum spet samo ena izmed neštetih izmišljotin človeškega uma? |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 12:42:17 wrote on 15.01.2004 at 12:29:28:
Tu si dost noter zajel. Smrt je pravzaprav samo nekaj neznanega. Ja, in izguba kontrole. |
|
Title: Re: STRAH Post by lola on 15.01.2004 at 12:46:54 pa strah pogledati vase, strah pred odgovornostjo, strah priznati lastne napake, strah priznati si svojo zmotljivost, strah naučiti se kaj od drugih, strah priznati si lastne pomanjkljivosti, strah priznati si svoj strah, .... |
|
Title: Re: STRAH Post by aryan on 15.01.2004 at 12:54:38 wrote on 15.01.2004 at 12:17:28:
a si pol tud ti izmisljotina same sebe? a te je tega kej strah? |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 12:55:50 Strah http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1013505796;start=15 POGUM http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1022100207;start=0#0 |
|
Title: Re: STRAH Post by aryan on 15.01.2004 at 13:04:17 mene je strah tega, da ne vem kaj je pol, ko enkrat strahu ni vec. pol tud poguma ni vec, aktivnosti ni vec, mene ni vec, nicesar ni vec...? |
|
Title: Re: STRAH Post by kr_eden on 15.01.2004 at 13:07:16 wrote on 15.01.2004 at 13:04:17:
;D ;D ;D :D :D :D :D :D :D ;D ;D ;D :D :D :D :D ;D ;D ;D :D :D :D Kulj Aryan. :D :D :D :D :D :D :D :D :D |
|
Title: Re: STRAH Post by titud on 15.01.2004 at 13:09:18 wrote on 15.01.2004 at 13:04:17:
Nč se bat. Ko se bo to zgodl, bo iz tebe spregovorila s strahom in pogumom zatajevna nenadzorovana strast. |
|
Title: Re: STRAH Post by Lilith on 15.01.2004 at 13:11:05 lola wrote on 15.01.2004 at 12:46:54:
Aha... Se mi samo zdi, ali imava istega v mislih, lola? |
|
Title: Re: STRAH Post by aryan on 15.01.2004 at 13:11:23 titud wrote on 15.01.2004 at 13:09:18:
nc se bat mi prav en k stoji z mano na bregu reke in mi prav nej skocim not ker kao itak ni globoka. a ne bi blo boljs slisat "ne se bat" od nekoga, ki ze stoji v reki in ti zadovoljno maha? |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 13:13:36 Moj strah je, da izgubim zavest in se zbudim med tujci, kateri bi me tretirali kot slabo in prav noben ne bi videl dobrega v meni. Nemoči in prepuščenosti drugim, enemu hladnemu svetu, me je strah. |
|
Title: Re: STRAH Post by aryan on 15.01.2004 at 13:20:53 wrote on 15.01.2004 at 13:13:36:
komu si pa zdej prepuscena, ki ti daje obcutek varnosti? |
|
Title: Re: STRAH Post by titud on 15.01.2004 at 13:21:36 wrote on 15.01.2004 at 13:11:23:
Ne rabiš nobenga ne zunaj ne not. V vodi se boš nehal itak nehal na strah pa pogum opirat, se ti bo prebudila ena čist življenska strast, ker boš prisiljen mahat na živlejnje in smrt, da boš splaval. Pogum in strah te spremljeta na kopnem, v vodi spregovori eksistecialna strast. |
|
Title: Re: STRAH Post by aryan on 15.01.2004 at 13:25:24 titud wrote on 15.01.2004 at 13:21:36:
lej titud, jaz nisem v vodi zato se opiram na strah in pogum in se sploh ne upam it v vodo. a ti ves kaj in kako je v vodi, da mi lahko to opisujes? a si bil kdaj prisiljen it v vodo al si se sam odlocu iz notr al govoris vec al manj iz teorije/verjetja? |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 13:33:11 ... "Ampak ali se ne bo človek znova ustrašil, ko se mu bo zgodilo kaj novega?" "Ne. Ko človek premaga strah, ima mir pred njim do konca življenja, zakaj namesto strahu si je pridobil bistrino razuma, ki zabriše sleherni strah. Zdaj že ve, kaj hoče; ve tudi, kako naj zadosti svojemu hotenju. Zdaj že lahko predvidi naslednje korake na poti učenja in vse okrog njega se kopa v ostri in jasni luči. Človek tedaj čuti, da nič ni skrito. In tako sreča drugega sovražnika: bistrino! Bistrina duha, ki jo je tako težko doseči, odganja strah, a hkrati tudi zaslepljuje. Človeku ne dovoli dvomiti o sebi. Daje mu zagotovilo, da lahko stori, karkoli mu srce poželi, saj mu je vse jasno razvidno. Ves neustrašen je, ko mu je vse tako jasno, in pred ničemer se ne ustavi, ko vse tako bistro vidi. Toda vse to je zmota; v tem že ni popolnosti. Če se človek vda tej navidezni moči, se s tem ukloni svojemu drugemu sovražniku in se spridi v uku. Dviza se, kadar bi moral biti potrpežljiv, potrpežljiv je, kadar bi se moral podvizati. In tako se spridi v uku, dokler se nazadnje sploh ni več zmožen naučiti česarkoli novega." "In kaj se zgodi z človekom, ki je tako poražen? Ali umre?" "Ne, nič ne umre. Njegov drugi sovražnik je pač opravil z vsemi njegovimi nadalnjimi poskusi, da bi postal vedec; namesto tega postane nemara isker bojevnik ali pa komedijant. Toda bistrina, ki jo je tako drago plačal, se mu nikdar več ne bo skalila v mrakoto ali strah. Bister bo ostal, dokler bo živel, le učil se ne bo več, ne hrepenel po ničemer." |
|
Title: Re: STRAH Post by titud on 15.01.2004 at 13:35:04 wrote on 15.01.2004 at 13:13:36:
Nikol ne boš vsenaokrog ustvrla samo dobrei n prijazne ljudi in nikol ne boš mogla zbrat poguma, da bi zmogla živet čist izolirana od njih. Znotraj vladavine strahu in poguma ni komprimiosnih rešitev, je le boj za prevlado enga na drugim, ki ne dopušča absolutne rešitve. Zato se je treba osredotočit le na dinamiko, ki jo ta boj povroča, in v nej uživat brez upa na zmago. To je uživat lajf s strastjo, ki ji nikdar ne sme bit usmerjen k ultimativni potešitvi, ker to je lahko le smrtonosno in morbidno. Spet bom omenu stare grke, ki so to vedl in prav zard tega živel strastno nasprot naši krščanski tradiciji, ki se je nad potencilno nevrnost strasti spravila s prepovedmi v obliki sedmih smrtnih grehov in nas stem pahnila iz vladavine strasti nazaj v območje somraka strahu in poguma. |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 13:43:38 Vladavina strasti, titud? Ne vidim tle notr tistega, kar iščem. |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 13:51:44 "Kaj pa mora storiti človek, da bi se ognil takšnemu porazu?" "To, kar je storil s strahom: bistrosti se mora upirati in jo rabiti samo toliko, da bolje vidi, potem pa potrpežljivo čakati in trikrat premisliti, preden se odloči za naslednje korake; predvsem jo mora imeti malodane za zmoto. In prej ali slej pride trenutek, ko doume, da je bila vsa njegova bistrina samo pika pred njegovimi očmi. In tako torej opravi s svojim drugim sovražnikom in pride v položaj, ko mu nič več ne more do živega. To pa ni več zmota; to ni več samo pika pred njegovimi očmi. To je zdaj resnična moč. Zdaj torej ve, da je moč, za katero se je tako dolgo gnal, končno njegova. Z njo lahko počne, karkoli se mu zljubi. Njegov zavezni ga uboga na migljaj prsta. Njegova želja je zakon. Vidi vse, kar ga obdaja - hkrati pa že stoji pred tretjim sovražnikom: močjo! Moč je najmočnejša od vseh sovražnikov. In najlažje od vsega je, seveda, če se ji kar predaš - navsezadnje je človej poslej kratko malo nepremagljiv. On je tisti, ki zapoveduje. Začne s tem, da si premišljeno nakopava tveganja, konča pa s tem, da postavlja zakone, zakaj tedaj je on gospodar. Na tej stopnji človek le stežka prepozna tretjega, sovražnika, ki ga stiska v obroč. In na vsem lepem, ne da bi vedel kdaj izgubi bitko. Sovražnik ga spremeni v okrutnega, muhavega človeka." "Ali potem izgubi moč?" "Ne, nikoli več ne izgubi ne bistrosti ne moči." "In kaj ga potlej loči od vedca?" "Človek, ki ga premaga moč, umre, ne da bi vedel, kako se ravna z njo. Moč je samo breme njegove usode. Tak človek se ne zna obvladovati ne ne ve, kdaj in kako naj rabi svojo moč." |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 14:00:08 "Če te premaga kateri od sovražnikov, ali si potem dokončno premagan"? "Seveda. Kakor hitro se daš potolči kateremu od njih, je konec in ničesar več ne moreš storiti." "Kaj ni mogoče, recimo, da bi človek, ki ga je premagala moč, uvidel zablodo in se popravil?" "Ni. Kakor hitro se vda, je zapečaten." "Kaj pa, če ga moč samo začasno zaslepi, potem pa se ji odpove?" "Potem to pomeni, da bitka še traja, se pravi, da si še vedno prizadeva postati vedec. Človek je poražen šele takrat, ko si neha prizadevati in se vda." "Ampak potem je mogoče tudi to, da se človek leta in leta prepušča strahu in ga naposled le premaga." "Ne, ni res. Če se vda strahu, ga nikdar več ne premaga, saj zbeži od učenja in nikdar več ne poskuša. Toda če si leta in leta prizadeva učiti se, četudi ves čas v strahu, ga nazadnje vendarle premaga, saj se mu nikdar zares ne preda." "In kako lahko premaga tretjega sovražnika?" "Upreti se mu mora, namenoma. Uvideti mora, da moč, ki jo je videz zasvojeval, v resnici nikdar ni njegova. Vseskozi se mora držati na zdi in pazljivo in pošteno uporabljati vse tisto, česar se je naučil. Če uvidi, da sta bistrina in moč slabša kot zmota, če ju ne obvladaš, doseže stopnjo, na kateri lahko obvladuje vse. Zdaj ve, kdaj in kako naj rabi svojo moč. In tako torej premaga tretjega sovražnika." |
|
Title: Re: STRAH Post by m on 15.01.2004 at 14:01:21 Lilith wrote on 15.01.2004 at 13:11:05:
se mi je pa zdelo da je LittleStar hotela da bi povedali o svojih strahovih? well... se pri sebi do zdaj nisem uspela nobenega spomnit :o ja, v drugih prepoznavat mi gre boljše od rok :P |
|
Title: Re: STRAH Post by titud on 15.01.2004 at 14:02:42 wrote on 15.01.2004 at 13:25:24:
V vodi si, samo priznaš si ne, da si. Iščeš nekoga, da ti bo to na lep način povedal, te prej nauču plavat al pa clo po vodi hodit la pa te kako drugače zaščitu al pa vsaj nauču varovat pred njenimi kao pogubnimi atmosferskimi vplivi. Pogubnimi ne tolk zato, ker bi bli pogubni sami po seb, ampak zato, ker te je strah potencilane pogubnosti strasti do življenja, ki bi te edina zmogla obdržat na površuju, če bi se ji prepustu v zaupanje. :) |
|
Title: Re: STRAH Post by aryan on 15.01.2004 at 14:24:26 titud wrote on 15.01.2004 at 14:02:42:
titud, a si ti na povrsju vode..., kjer ni vec strahu in poguma, ampak le cista strast do zivljenja in ni bojazni (strahu), da bi kdaj minila? |
|
Title: Re: STRAH Post by Lilith on 15.01.2004 at 14:36:34 m wrote on 15.01.2004 at 14:01:21:
Jaz pa sem se kakšnega svojega domislila. Samo govoriti o njem na TEM forumu mi na kraj pameti ne pade. Me je preveč strah krdela morskih psov - ljudožercev. ;D |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 15.01.2004 at 14:53:30 »No, in zdaj je človek že pri koncu učnega potovanja in malone brez opozorila naleti na zadnjega sovražnika: na starost ! ta sovražnik je od vseh najokrutnejši, edini je, ki ga ne more do kraja pobiti, temveč ga lahko samo odbija. To je čas, ko človeka zapustijo vsi strahovi, pa tudi nestrpna bistrost – čas, ko je vsa njegova moč že ukročena, hkrati pa tudi čas, ko začuti neustavljivo željo, da bi počival. Če se povsem prepusti želji, da bi legel in na vse skupaj pozabil, če se uspava v svoji utrujenosti, tedaj izgubi poslednji krog svoje bitke in sovražnik ga poseka, da je samo še nebogljeno ostarelo bitje. Želja po umiku tedaj prevlada nad njegovo bistrino, močjo in spoznanjem. Če pa se človek upre utrujenosti in svojo usodo polno doživi, potem mu lahko rečemo vedec, pa čeprav samo za tisti kratki hip, ko mu uspe odbiti zadnjega, nepremagljivega sovražnika. Ta trenutek jasnosti, moči in spoznanja zadostuje.« |
|
Title: Re: STRAH Post by kr_eden on 15.01.2004 at 14:55:22 wrote on 15.01.2004 at 14:53:30:
Iz kod si to prepisala ??? :D :D :D :D :D |
|
Title: Re: STRAH Post by kr_eden on 15.01.2004 at 14:56:10 Lilith wrote on 15.01.2004 at 14:36:34:
Dej no, prav radoveden sem :D :D :D |
|
Title: Re: STRAH Post by Lilith on 15.01.2004 at 15:00:54 wrote on 15.01.2004 at 14:56:10:
Pa saj je kr_eden taksist že v enem drugem topicu o mojih strahovih pisal. Pravo ekspertizo. :) |
|
Title: Re: STRAH Post by kr_eden on 15.01.2004 at 15:04:11 Lilith wrote on 15.01.2004 at 15:00:54:
Ti Lilith taksistka, ne zapiraj oči, ko voziš taksi, se lahko zaletiš :D :D :D :D :D :D :D |
|
Title: Re: STRAH Post by Lilith on 15.01.2004 at 15:06:58 wrote on 15.01.2004 at 15:04:11:
Kr_eden ima Lilith zelo rad. Mu miška kar sama na njeno pisanje skače. ;) |
|
Title: Re: STRAH Post by kr_eden on 15.01.2004 at 15:08:28 Lilith wrote on 15.01.2004 at 15:06:58:
Normalno, da te imam rad, zakaj pa ne ;) ;) ;) In to zelo rad ;) ;) ;) |
|
Title: Re: STRAH Post by m on 15.01.2004 at 15:22:32 Lilith wrote on 15.01.2004 at 14:36:34:
strah te je ljudi? :-/ pa sej s(m)o tudi drugi samo bitja, polna strahov - bolj kot grizejo, bolj jih je strah ::) |
|
Title: Re: STRAH Post by Lilith on 15.01.2004 at 17:59:17 m wrote on 15.01.2004 at 15:22:32:
Ljudi me nikoli ni strah. :) Sharki pa - prestrašeni ali ne - ugriznejo enako. In ko ostali navohajo kri... Še nisi opazila? :o |
|
Title: Re: STRAH Post by t on 16.01.2004 at 03:38:06 |
|
Title: Re: STRAH Post by sinjeoka on 16.01.2004 at 07:31:31 Kako odpraviti strah pred porazom? Če te strah zadržuje in zato ne narediš niti prvega koraka, ali pa ne daš vsega od sebe zaradi strahu, si s tem poraz že priznal. Z drugimi besedami... Kaj je bolje... poskusiti in izgubiti ali sploh ne poizkusiti...rezultat je isti :D a res? ;D iz izkušenj se učimo in vsaka izkušnja je pomemben kamenček na poti do uspeha...samo poti so različno dolge in zavite ;) en lep dan vsem forumovcem |
|
Title: Re: STRAH Post by m on 16.01.2004 at 09:27:39 Lilith wrote on 15.01.2004 at 17:59:17:
??? |
|
Title: Re: STRAH Post by sinjeoka on 16.01.2004 at 10:15:24 wrote on 16.01.2004 at 09:24:49:
David ne bit furjast !!! do konca preberi moj post... ;D ;D seveda ni isto |
|
Title: Re: STRAH Post by sinjeoka on 16.01.2004 at 11:38:51 čeprav jaz ne vem kako naj opravim s svojim strahom do zdravnikov z inekcijskimi iglami ;D ;D ;D |
|
Title: Re: STRAH Post by bp on 16.01.2004 at 12:06:10 sinjeoka wrote on 16.01.2004 at 11:38:51:
Sem nekje bral, da obstajajo injekcije, ki vsaj zacasno pomagajo v primerih, da te zagrabi panika ;) Sicer pa strah ni bolezen, ki bi jo bilo treba zdravit, lotit se je po mojem mnenju treba prej njegovih nezazelenih simptomov oz. posledic. Kaj pa se ti zgodi, ko zagledas zdravnika z iglo? :P bp |
|
Title: Re: STRAH Post by kr_eden on 16.01.2004 at 12:50:48 Jez imam kolega, ko vidi, da mu bodo vzeli kri z inekcijo, adijo, pade kar v nezavest. ;) |
|
Title: Re: STRAH Post by sweety on 24.01.2004 at 14:47:19 strah je največji sovražnik človeštva, ki včasih neutemeljeno piska tam, kjer mu ni mesto.. definitivno pa sem za to, da se o strahovih odkrito spregovori..saj tako tudi bolje razumemo sogovornika in njegove reakcije, katere si včasih razlagamo zaradi nevednosti ali nepoznavanja človeka, po svoje... je pa tako, da določeni ljudje vzamejo priznanje strahov za slabo in človeka označijo z raznimi titulami... sama govorim o strahovih, pa vendar pazim, komu jih zaupam, saj tisto 'ranljivost' lahko prav z veseljem nekdo izrabi proti nam... ko se pojavi strah, se vprašam, kaj je najhujše, kar se mi lahko pripeti? kaj pa se lahko zgodi v najboljšem primeru? kaj lahko izgubim, če se stvari lotim? z iskrenim odgovorom sam sebi dobiš vse odgovore, ki povzročajo dvome..in vprašanje, kaj pa lahko pridobim? če ne drugega, novo izkušnjo...potrebna je tudi samozavest za premagovanje strahu in še eno prehojeno stopnico proti cilju.. poskušam se izogibati strahu, kolikor se da, saj sem zaradi njega bila že ob stvari, zaradi katerih mi je še dans žal... v bistvu povzroča več gorja kot pa koristi... ;) |
|
Title: Re: STRAH Post by siaj on 27.01.2004 at 09:17:03 Odločila sem se, da bom iskreno spregovorila o strahu. Malo me je "sprovociral" tudi Stojči na palačinkanju, ko je predlagal, da naj pove vsak, kdaj ga je bilo v življenju najbolj strah. Po tistem sem se nekajkrat zalotila kako razmišljam, kdaj me je bilo pravzaprav najbolj strah. Ker strah je bilo mene v oroštvu FULL. Priznat, da is strahopetec v naši družbi ni ravno častno, strah se ponavadi res zelo skriva. Zato sem se odločila, da ga bom objavila in ga razgalila in ga dala kot del sebe ven, naj zleti, ker pol je mogoče manj šans, da se ga ego še oprime. Tale dolg uvod je verjetno zadrega, ker sploh ne vem, kje bi začela. Najbolje, da opišem situacijo, v kateri me je bilo še približno najbolj strah. OK, imam očeta, ki je sicer zdaj bolan in želim mu vse dobro. Ne bi prav veliko o svojem očetu..je pa bil vzrok za prenekateri strah, ki sem ga doživela in vam rečem, ta strah se zaleze. Bil je alkoholik (glede na to, da se kao nikoli ne ozravijo, je še) in čeprav ni več živel z nami, se je ponoči vračal, ko je bil pijan in butal po naših vratih. Ni bil ravno prijazen alkoholik, ko je bil pijan, je bil zelo agresiven (enkrat nas je hotel zaklati). Itak je bila živa mora živet z njim, ko pa se je vračal, je ta moj strah dobil še nove razsežnosti. Ko je butal in obsedeno zvonil, včasih pa tudi vpil, sem otrpnila od strahu, bila sem čisto paralizirana. Pretvarjala sem se, kot da nas ni. Komaj in težko sem dihala, v prsih me je peklo, katerokoli dejanje takrat bi bilo preveč, samo v temi sem čakala, da mine. Potiho je katera od nas vprašala: a je zaklenjen? Včasih je šla mama do vrat preverit, če so zaklenjena. Njeno gibanje se mi je zdelo počasno, tiho, previdno in uaaaa, bilo me je še bolj strah. Enkrat pa sem tudi jaz dobila "nalogo". Mama me je sredi tistega butanja in strahu nagovorila, da sem šla do vrat - in tisto približevanje je bilo tesnobno (če je to možno opisati) - očetu sem približno po navodilu mame rekla, da naj nas vendarle pusti pri miru in da ga imamo rade in naj nas pride pogledat, ko bo trezen. Na koncu besed in stavkov se mi je glas lomil v jok. Mislim (še danes), da oče takrat sploh ni dojel, kaj sem mu govorila, sama pa sem se počutila nemočno, ponižano in strto (če je možno približno opisati). To je eden mojih strahov, ki me v podobnih situacijah še paralizira, do nedavnega je še imel svojo moč, kaj bo pa zdaj, bomo pa še videli. |
|
Title: Re: STRAH Post by sweety on 27.01.2004 at 17:29:16 sijaj, strahu je potrebno pogledati v oči in mu požugati, da nima kaj delati pred tvojim pragom..ok, potrebna je volja, pogum, mogoče kako brco v ritko, da se človek postavi na obe svoji nogi in mu reče NE... in situacijam, katere nam ne ugajajo, vendar so včasih vzorci tako premočni, da klonemo za njimi, namesto, da bi bili nad njimi in bi pridobivali nove, lepše, vzpodbudnejše vzorce...verjetno boš morala odpustiti človeku (torej očetu), ki vam je, tudi tebi, prizadejal bolečine, ki še danes ni pojenjala, saj bi se v nasprotnem reakcije odražale drugače...ko odpustiš, tudi bolečina izgine, ko se zgodba konča, se ti, niti dogodki, niti ljudje v podobnih situacijah ne pojavljajo več... be strong :-* |
|
Title: Re: STRAH Post by siaj on 28.01.2004 at 09:14:56 sweety, me s tem vprašanjem čist spominjaš na eno "social worker", ki sem jo nedavno tega uspela strečati, ko sem urejala ne socilani ene zadeve za očeta. ....namreč podpisat je bilo treba izjavo, da fotr pač nikoli ni plačeval preživnine zame, sou, tudi jaz sedaj nisem dolžna plačevat za njega del stroškov za dom za ostarele k je on notr. ....ta socilana delavka itak ni bila pismena, sem ji kar jaz pomagala pisat izjavo,...poleg tega sem še mogla neki tam kao zagovarjat..... ........no, in pol me ta socialna delavka vpraša, če sem odpustila svojemu očetu,... ...... sem ji rekla, seveda, medva sva se pogovorila, pa spravila, ..... :) ..... je blo treba še razlagat, pa še razlagat ko je v sobo prišla še šefica....ker itak niso mogle dojet, da sem jaz s svojim očetom živela le dve leti (mal več) in pol pa da ne več in da nas je pa še kr hodu maltretirat,....... ..... in ko smo vendarle uspele s skupnimi močmi in napori napisat to izjavo, me je ta socialna delavka še vprašala..... ......a z mamo se pa dobro razumete?...... ......sej, najbrž je hotla dobr, me je hotla mal potolažt. ...pol pa jz čist presenečena, da me to vpraša, se spomnm.... ......jahh,..mama mi je pa umrla............... ...... :oona pa: hjah..........ja, sej je v nebesih.... ......in me premilostno pogledala. :'(.....ne, nisem mogla kej, da se nebi mal zasmejala nad absurdnostjo situacije, in pol ko sem šla dol po stopnicah kar nisem mogla več zadržat smeha..... :D ??? pri tem mojem pisanju o mojem strahu, gre za izražanje občutkov, skratka, vrgla sem ven ene svoje občutke, thats all |
|
Title: Re: STRAH Post by sweety on 28.01.2004 at 11:51:57 "To je eden mojih strahov, ki me v podobnih situacijah še paralizira, do nedavnega je še imel svojo moč, kaj bo pa zdaj, bomo pa še videli. " skuzemva, ko vsak človek prebere s svojimi očmi in včasih pisanje dobi drug smisel, kot je bil prvotno dan... morebiti sem res butasta socialka, ki je zgrešila point tvojga posta, ko sem prebrala celo tvojo zgodbico z zgornjim stavkom vred...motiti pa se je človeško... lep dan .. |
|
Title: Re: STRAH Post by siaj on 28.01.2004 at 13:39:34 sori, sweety, sploh nisem hotla rečt kej o tebi grdega... tud tiste socialne delavke nimam za butasto..... res oprosti, če sem te prizadela, se bom drugič še bolj potrudila biti prijazna :) :) |
|
Title: Re: STRAH Post by siaj on 01.02.2004 at 23:07:42 hvala David :) |
|
Title: Re: STRAH Post by LittleStar on 02.02.2004 at 09:59:20 Se mi zazdi večkrat, da je največji človekov strah si priznat, da mu je vseeno. :o Ker pol bi to pomenilo, da nismo dobri, da ne ljubimo... Pomenilo, da bi se mogli znebit vseh iluzij o sebi. Pomenilo bi, da nas nihče nima v resnici rad. :o. Malokdo pa ve, da za pogumom, ki te pelje v neznano, čaka ena skrivnost, lučka, biserček, melodija, ljubezen... Kako bi pa drugače izvedeli, da ljubimo in imamo radi, če ne bi bili pripravljeni tudi tega izpustit. |
|
Title: Re: STRAH Post by Kr_eden on 02.02.2004 at 10:25:46 sweety wrote on 24.01.2004 at 14:47:19:
Samo norca ni strah. Normalen strah, ki se pojavi ob raznoraznih nevšečnih prilikah je zdrav in predvsem potreben. Pretiran strah in strahovi za vsako malo figo so pa škodljivi. Torej, naj mi nekdo pokaže enega, ki je brez strahu ali pa da govori, da ga ni popolnoma ničesar strah, ta je potem ali norec ali pa ga je že tako strah, da več ne razlikuje kaj sploh je strah :D |
|
Title: Re: STRAH Post by maxtor on 13.02.2004 at 22:05:10 Ni treba straha enaciti s predmetom ali cem. Strah je v bistvu samo enakost za neznanje-nevednost. Strah pred izpiti, strah pred razgovorom za sluzbo, strah o elektriki,... Ali mislite, da bi vas bilo strah ce bi vse vedeli, kaj in kako oz. posledice? NE. Strah je cloveski obcutek ali se bolje odziv cloveskega telesa na nevednost. Da malce razlocim. Ko vas je strah se vam povisa krvni pritisk, postanete bolj "odzivni" slisite bolje,... Ce bi clovek znal popolnoma obvladovati strah, mi verjamiteme, da bi bili ze na MArsu ljudje. (vecji pretok krvi v glavi poveca moc mozganov oz. hitrost mozganov). Panika pa je prekomerni strah oz. nezmoznost soocanja s strahom. Primer vam bom dal z avtom. Clovek je avto. In ce avtu das turbo=strah se mu povecajo sposobnosti,... Panika pa je nepravilno "odzivanje" na strah. Kot bi recimo z avtom, ki ima turbino pri polnem gasu saltali navzdol!!! BOOM raznese masino ;( Lp |
|
Title: Re: STRAH Post by Fish on 13.02.2004 at 22:10:07 Strah nam potegne vso pozornost v eno točko. |
|
Title: Re: STRAH Post by maxtor on 13.02.2004 at 22:12:43 Tudi mogoce (TenisP;) ). Vendar se nekaj. Ko te je strah teces hitreje. Se manj otrudis,... Si tukaj pozoren na tek? Ne, gledas, preucujes, kam, kako, kako hitreje, kaj,...? Js bi rekel da imas pravi MULTITASKING ;) ko te je strah. |
|
Title: Re: STRAH Post by Fish on 13.02.2004 at 22:21:48 Zanemarljive podrobnosti tebi to takrat, tek, energija ipd., na njih ne misliš. Vsa tvoja pozornost je zbrana na objektu strahu. V eni točki. Večji kot je strah, manjša, ožja je točka, in večji del pozornosti je na njej. wrote on 13.02.2004 at 22:10:07:
|
|
Title: Re: STRAH Post by maxtor on 13.02.2004 at 23:28:07 Vendar strah ni stvar. Je NEVEDNOST. Od cesa mislis, da bezis. Od nevarnosti? Ze mogoce. In takrat mislis na tisto kar se ti bi lahko zgodilo. In zopet je tukaj "veliko" stvari. Ali pa ko si sam doma bil (kot otrok). Pa je veter pihal in si mislil da strasi. Ker nisi vedel, da je to samo veter. Tvoja domislija je zagnala vik in krik, pospesila mozgane in ob vetru so "nastali" razni WUUUUU in BOOOO, ki jih ni bilo. Ti pa so nastali v mozganih, kjer je bil alarm, ki pa je povzrocil mocan pretok krvi in vzpudboditev mozganskih oddelkov (tudi tistih), ki skrbijo za "domislijo". Multitasking torej. Veter ni ena tocka mogoce je to samo eno "podrocje". Lahko bi nekako rekla, da je strah stvar-predmet-dejanje-dogajanje (ki nam je nepoznano), ter povzroci, da se nasi mozgani "aktivirajo" in ukljucijo dosti nasih sposobnosti. Kajne? Lp |
|
Title: Re: STRAH Post by Fish on 13.02.2004 at 23:59:21 Ko te je strah. Kje si z mislimi? Na nogometni tekmi, na ljubici, v kinu? Ne, z mislimi si pri strahu, pri "objektu" ki je zate ta strah, torej, je tvoja pozornost na/v točki ki je zate ta strah. To pomeni da ti strah potegne pozornost v eno točko, v strah sam. ..in zdaj je čisto vseno kaj je zate ta strah, ali je to nek zavijajoč veter, visok previs ki se ga bojiš ali pa norc z krvavim nožem ki te lovi, nima veze. Ne bom se ukvarjal z definicijo strahu samega. Pravim samo: Strah ti potegne vso pozornost v eno točko. Lahko noč. :) Peace. Fish p.s. Lahko pa da se motim ;D |
|
Title: Re: STRAH Post by maxtor on 14.02.2004 at 00:08:03 Ja verjetno res nam potegne vso pozornost v eno tocko (koncetracija). Vendar sem jaz "razlozil" strah. In ce dava 1+1 nam bi torej strah, ki bi ga lahko nadzorovali (na nic ne apeliram!!!!) pomagal pri dosezkih. Koncetracija + povecana sposobnost mozganov= veliki dosezki. Vendar kot sem rekel je strah dosti krat povezan tudi s paniko, ki je nesposobnost obvladovanja strahu. Zal Vendar oba imava prav ;D Js trdim da je voda mokra ti pa da je tekoca ;) Lp |
|
Title: Re: STRAH Post by Fish on 14.02.2004 at 00:14:44 Kaj si razložil? Kje? En norec z kvavim nožem ki te lovi - ni nevednost niti ni domišljija. Ampak ostaja norec ki te lovi in ki se ga bojiš. ;D Gremo spat, lahko noč Fish |
|
Title: Re: STRAH Post by maxtor on 15.02.2004 at 15:09:57 No pa to ni strah - norec (tu mislim unga z nožem ;) ). To je mehanizem samozaščite (tvoj beg). To ni strah. Strah je obcutek, kaj ti bo naredil če te dobi!!! LP |
|
Title: Re: STRAH Post by Kr_eden on 16.02.2004 at 03:56:31 STRAH IMA VELIKE OČI IN DOLGE NOGE. |
|
Title: Re: STRAH Post by Loops of Infinity on 02.11.2004 at 15:35:58 Naše vprašanje zdaj bo, ali lahko zavest živi popolnoma v sedanjosti? Samo zavest, ki je prosta strahu! Da to spoznate, morate razumeti strukturo misli, spomina in časa. Z razumevanjem tega, ne razumsko, z besedami, ampak trenutno s srcem, zavestno, s celim svojim bitjem, se boste osvobodili strahu. Potem lahko razum uporablja misli brez ustvarjanja strahu. Misli kot spomin so seveda potrebne v vsakdanjem življenju. So edini pripomoček komuniciranja, dela, življenjskega vsakdana. Misli so odgovor na spomin, spomin, ki se je nabral skozi izkušnje, znanje, tradicijo, čas. Iz tega skladišča spomina reagiramo in ta reakcija je razmišljanje. Misli so torej življenjskega pomena na določeni ravni (materialni), toda ko se misli projecirajo psihološko kot bodočnost ali preteklost, ustvarjajo strah in užitek, ter delajo zavest počasno, zato je pasivnost neizbežna. Zato se vprašam: Zakaj razmišljam o preteklosti in prihodnosti skozi užitek in bolečino, čeprav takšne misli ustvarjajo strah? Ali ni možno misli psihološko zaustaviti, ker drugače strah ne bo nikoli izginil? Ena od funkcij misli je, biti ves čas zaposlen z nečim. Večina od nas hoče imeti zavest ves čas zaposleno, da smo zaščiteni pred videnjem sebe, kakršni smo. Bojimo se samote. Bojimo se videti svoje strahove. Svojih strahov se zavedate razumsko, toda, ali se zavedate svojih strahov v globjih plasteh svoje zavesti? Kako boste izvedeli za svoje strahove, ki so skriti? Ali se strah lahko deli na zaveden in nezaveden? To je zelo pomembno vprašanje. Specialisti - psihologi in psihiatri - so razdelili strah v globoke in površinske plasti, toda če sledite temu, kar pravijo ali kar pravim jaz, potem razumete naše teorije, naše znanje, naše dogme, ne razumete pa sebe. Ne morete razumeti sebe po Freudovi, Jungovi teoriji ali po moji. Teorije drugih ljudi nimajo nobene teže. Sebi morate zastaviti to vprašanje: Ali se strah deli na zavestni in podzavestni? Ali se samo strah pojavlja v različnih oblikah? Obstaja želja, želja kot taka. Vi ste želja. Objekti želje se menjajo, toda želja je vedno ista. Mogoče je prav tako s strahom. Bojite se vseh mogočih stvari, vendar je le en strah, strah kot dejstvo. Ko spoznate, da strahu ni možno deliti, boste videli, da ste odpravili celoten problem podzavesti, s katerim nas goljufajo psihologi in psihiatri. Ko spoznate, da je strah le premik, ki se izrazi na različne načine in ko vidite premik in ne objekt, na katerega se premik nanaša, potem se soočite z nujnim vprašanjem: Kako pogledati strah brez delitve, ki jo je razum vzgojil? Obstaja le popolen strah. Kako naj torej razum, ki razmišlja po delčkih, opazi celostno sliko? Ali lahko? Živimo razdrobljeno življenje in ta popolen strah lahko vidimo le skozi razdrobljen proces misli. Celoten proces mehanizma mišljenja razdrobi vse v fragmente: Rad te imam in te sovražim, si moj prijatelj in moj sovražnik, moja služba, žena, moji otroci, moja domovina in tvoja domovina, moj bog in tvoj bog - vse to je drobljenje misli. Te misli poskušajo pogledati ali pogledajo v popolen strah in ga razbijejo na delčke. Torej lahko vidimo, da zavest lahko vidi popolen strah le, kadar ni premika misli. Ali lahko opazujete strah brez zaključkov, brez vmešavanja znanja o njem? Če ne morete, potem je to, kar vidite, preteklost, ne strah; če pa lahko, potem gledate strah prvič brez vmešavanja preteklosti. Opazujete lahko le, ko je vaša zavest zelo tiho, kot lahko nekoga poslušate le, kadar vaš razum ne klepeta sam s seboj, nadaljuje dialog sam s seboj o vaših problemih in strahovih. Ali lahko na isti način opazujete svoj strah, brez poskusa, da bi ga razrešili, ne da bi vnesli njegovo nasprotje, pogum - dejansko videti ga in ne pobegniti pred njim?. Če rečete: 'Moram ga kontrolirati, moram se ga znebiti, moram ga razumeti!', poskušate pobegniti pred njim. Lahko opazujete oblak, drevo ali gibanje reke s popolnoma tiho zavestjo, ker vam to ni zelo pomembno, toda opazovati sebe je veliko težje, ker so zahteve veliko bolj praktične in reakcije tako hitre. Ko ste v neposrednem stiku s strahom, obupom, osamljenostjo, ljubosumnostjo ali kakšnim drugim grdim stanjem zavesti, ali lahko nanje pogledate popolno, tako da je vaša zavest dovolj tiho, da vidi? Ali zavest lahko dojame strah in ne le oblike strahu, dojame popolen strah, ne le vzroke strahu? Če opazuješ le drobce strahu ali skušaš s strahovi opraviti postopoma, enega za drugim, nikoli ne boš prišel do bistva, to je, živeti s strahom.Živeti z živo stvarjo, kot je strah, zahteva nenavadno občutljivo zavest in srce, kjer ni zaključkov in zato lahko spremlja vsak premik strahu. Če ga opazuješ in z njim živiš - in potrebuješ le en sam trenutek za spoznanje celotne narave strahu - če ga vidiš v celoti in živiš z njim, se neizogibno vprašaš: 'Kdo je bitje, enota, ki živi s strahom? Kdo je tisti, ki opazuje strah, gleda vse premike različnih oblik strahu in se zaveda osnovnega dejstva strahu? Ali je opazovalec mrtvo bitje, statično bitje, ki je zbralo veliko informacij, veliko znanja o sebi? Ali ta mrtva stvar opazuje in živi s strahom? Ali je opazovalec preteklost ali živeče bitje?' Kakšen je vaš odgovor? Ne odgovorite meni, odgovorite sebi. Ali ste vi, opazovalec mrtva enota, ki opazuje živo stvar, ali ste živo bitje, ki opazuje živo stvar? Kajti v opazovalcu obstajata dve stanji. Opazovalec je cenzor, ki noče strahu. Opazovalec je celota vseh izkušenj, je znanje o strahu. Torej je opazovalec oddvojen od te stvari, imenovane strah. Med njima obstaja prostor. Opazovalec vedno hoče premagati strah ali zbežati pred njim. Zaradi te večne borbe med njim in strahom izgubljamo ogromno energije. Ko spoznate, da je opazovalec le klopčič idej in spominov, brez vsake vrednosti, nerealen, strah pa je realnost in da hočete razumeti realnost z abstrakcijo, vidite, da je to nemogoče. V resnici opazovalec reče: 'Mene je strah!' Ali je potem nekaj drugega od opazovane stvari, strahu? Opazovalec je strah in ko to spoznate, ni več izgube energije v naporu pobegniti pred njim. Izgine časovno - prostorski interval med opazovalcem in opazovanim. Ko vidite, da ste del strahu, da niste oddvojeni od njega, da ste strah, potem ne morete nič več storiti, ker strahu ni več. (Krishnamurti) |
|
Title: Re: STRAH Post by picola on 02.11.2004 at 19:09:30 sinjeoka wrote on 16.01.2004 at 07:31:31:
Ful lepo tole napisano! :) :) |
|
Title: Re: STRAH Post by picola on 02.11.2004 at 19:18:57 Aja,še nekej me zanima.Nekje sem prebrala,da vsi naši strahovi izvirajo iz strahu pred smrtjo.In me zanima,če mi zna tole trditev(v kolikor verjamete vanjo) kdo bolj natančno razložit? |
|
Title: Re: STRAH Post by Lilith on 02.11.2004 at 19:36:18 Grem jaz malo špekulirati. Razvojno najnižja oblika anksioznosti izhaja iz obdobja, ko je otrok še psihoi-fizično zlit z materjo. Imenujemo jo organizmična panika oz. strah pred izničenjem. Pojavi se, če mati ne vzdržuje otrokove homeostaze.. Otrokov strah, da bo prenehal obstajati, je pravzaprav strah pred smrtjo. Razvojno naslednja se pojavi osemmesečna bojazen ali strah pred izgubo objekta - torej pred izgubo osebe, od katere je odvisno otrokovo preživetje. Spet logična analogija s strahom pred smrtjo. |
|
Title: Re: STRAH Post by Angel on 03.11.2004 at 07:47:15 strah je v biti človekovo najbolj pogosto čustvo in najmočnejše. lahko tudi najgloblejše. doživljanje strahu je različno od posameznika. kako boleč filing je to, pove naprimer dejstvo, da je ljubosumlje v biti hud strah pred izgubo ljubečega. strah, ki sega do kosti človeka omrtvi do te mere, da ne zna trezno in logično več razmišljat. tudi strah pred smrtjo je eden najbolj globljih in najpogostejših čustev. človeka opehari za polnost življenja. bi lahko rekla, da seže do kosti. samo to sem imela namen napisat. lp Angel |
|
Title: Re: STRAH Post by Loops of Infinity on 03.11.2004 at 08:30:33 picola wrote on 02.11.2004 at 19:18:57:
Mogoče bi blo bolje rečt, da je to v bistvu strah pred življenjem. Strah pred neznanim, strah pred izgubo znanega. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |