ime topika je zelo poenostavljeno napisano, in se deloma dotoka tudi teme o tem ali dopustiti možnost, da bi istospolno usmerjeni lahko posvojili otroke.

Glede na to, da je alkoholizem rak slovenske družbe, sem se pred nekaj časa soočila z zanimivo dilemo ... zakaj slovenske institucije ne vzamejo otroka staršem, ki so alkoholiki? Odraščanje v alkoholnem ozračju je daleč od "urejenih družinskih razmer"?

Moja ugotovitev ... sicer se sliši zelo turobno, toda meni se zdi, da je vzrok tiči v tem, da je alkoholizem tako zelo razširjen, da v bistvu teh ubogih otrok ne bi mogli nikomur dati v rejo ... z drugimi besedami ... premalo je tiste mase ljudi, ki imajo urejena družinska razmerja.

.... in zaradi pomanjkanja zdrave kritične mase v Slovenski družbi je alkoholizem družbeno toleriran ...

ueeeeeeeeeeee noben se noče z mano igrati

a je tema tako smotana? ali tako daleč od realnosti? ali preveč kruta, da bi o njej sploh razmišljali?

sinjeoka wrote on 14.10.2004 at 15:55:19:


Je prezapleteno, preveč ljudi je vpletenih, odvzem otroka iz družine pa ni rešitev pač pa le eden od korakov pomoči.

moje mnenje->
zdej odvisno kok je otrok star..ce se ga lahk prasa a mu je bols bit z mamico /ockom , ali brez, potem->
ce otrok hoce stran, potem bi blo smiselno ga premestit.. drugac pa pac ne..

ce si vsak otrok zbere starse vnaprej, je nek smisel v tem da je pri njih,......

zato ce se otrok ne more odlocit, potem ga jaz nebi vzel alkoholicarski druzini

miha- wrote on 14.10.2004 at 17:43:12:


mislim, da se nisva razumela, ne govorim o ločitvah, ampak o okoliščinah, ko je v družini prisoten alkohol in ko drugi partner vztraja ob alkohoholiku (ali ko drugega  partnerja ni ...)

miha- wrote on 14.10.2004 at 17:43:12:


Stvari niti približno niso tako enostavne.
Vsak otrok znotraj obstoječe družine - pa tudi če z njim ravnajo neopisljivo zverinsko- vendarle čuti neko varnost. Varnost v smislu predvidljivosti tega, znanega mu okolja.
Da lažje preživi se praviloma še identificira s svojimi agresorji in si nalaga krivdo za to, da slabo ravnajo z njim.

Tak otrok, če ga vprašaš, ali bi šel iz družine, ti bo odgovoril da ne. Pravzaprav sem v petih letih dela z otroci spoznala le eno deklico, ki si je dejansko želela proč (pa je tam šlo za čisto drugo problematiko, ne za nasilje ali slabo ravnanje). Vsi ostali so se močno oklepali primarnih družin.
In tu je tisti del, ko moramo včasih narediti tudi kaj mimo volje otroka, ker s tem ščitimo njegove koristi.

Da je prav tako postopati - nam dajejo povratno informacijo otroci, ki so bili odvzeti iz matičnih družin, ki se v kratkem času praviloma dobro aklimatizirajo v novem okolju in se prav bojijo, da bi jih vrnili v družino. Bojijo zato, ker so vmes že izkusili možnost boljšega življenja.

sinjeoka wrote on 14.10.2004 at 15:55:19:


Sama si navedla precej že trenutnih dokončnih resnic:

- alkoholizem rak slovenske družbe,
- otrok ne bi mogli nikomur dati v rejo
- premalo je tiste mase ljudi
- pomanjkanja zdrave kritične mase
- IGA: velik priliv davkov za državo

Moje mnenje je, da se danes prav veliko revolucionarnih zakonov ne sprejema. Se pa, če se drživa alkoholizma, to vseeno spreminja, sicer precej slow, toda spremembe so. Rezultati tud na nek način.

Alkoholizem je omejil Kebrov zakon, pol kao nadzor-prijava nad domačimi pridelovalci (treba prijavit če skuhaš tok in tok šnopca ), tu je še prometni zakon, ki znižuje mejo s katero lahko voziš avto. Torej če pogledava drugače (iz populističnega vidika):
- ne v službi pit (včasih se je po firmah dobesedno popivalo, alko se je mimo vratarjev vozil skorajda z viličarji. Ker poznam in sem videl razmere v večjih slovenskih fabrikah (Sava, Iskra), vem da se je poraba glede na stare čase precej zmanjšala. Podobno velja tudi za državne institucije, kjer se je že do konca šihta včasih precej popilo.
- ne za volanom pit - podobna situacija, ki tudi statistično kaže, da pijanih voznikov je vse manj, medtem ko se je včasih po naših cestah ob vikendih valilo precej avtomobilov.

Iz tega bi lahko speljali ali pričakovali, da bi se lahko taka varovalka, zdej kako in na kak način, to vedo bolj strokovnjaki (psihologi, zdravniki, pravniki, ...) vgradilo v starševski zakon. Torej NE bit vzgojitelj - alkoholik.

Ugotavljaš tudi da je kolektivna zavest slovencev, na nizki stopnji. Vendar, z ustrezno kampanjo, aktiviranjem tistih, ki so odraščali v takem okolju, ki v takem okolju živijo, bi se dalo tudi tu kaj hitreje premaknit.

Tu igrajo veliko vlogo lahko mediji. Spet se mi misel na hecen način poigrava s primerom norih krav.

Poglejmo kok pozornosti je bil deležen tovrstni primer. Seštejmo ure porabljene na TV, dnevnikih, oddajah, napisane časopisne vrstice, debate, forume, in nato koliko Slovencev je umrlo zaradi norih krav. Dobimo, da je za enega mrtvega Slovenca zaradi norih krav bilo porabljenega toliko in toliko medijskega prostora...

pomnožimo torej ta prostor, z mrtvimi zaradi alhkohola ter dajmo prostor še njemu.... (se pa mal bojim, da bomo cel večer gledali kampanjo proti alku   ).

Alternativa, bi bila tudi, da se dobičkonosne panoge, oziroma močne oglaševalce, dodatno obdavči. Če zdej med filmom vidiš 5 reklam za praške, 3 za mobitele, rečmo, da 10% vrednosti reklame namenimo za spodbujanje boja proti odvisnostim (alko, tobak, mamila).

Tu je še en pomemben faktor, in to so strokovnjaki za celjenje vzrokov, zakaj je nekdo alkoholik, torej psihologi, sociologi, psihiatri. Kakor poznam razmere, je dobro plačanih in tudi tistih, ki dobijo službo kar malo.

Mogoče bi Rugelj s svojo dolgoletno prakso, dobro statistiko tudi kaj pripomogel, če bi se mu dalo malo več vrednosti. Dejstvo pa je, da za ozdravitev nekega odvisnika, potrebuješ močna orodja, trdno voljo, sodelovanjem okolice v katero je vpleten.

Teh orodij pa v današnjih časih, ko ma skor vsa populacija še sama s seboj tok problemov, ko se človek precej obrača vase, ko se dela samo na preusmerjanju pozornosti, ne bo lahko postavit.

Vendar pa drži, da dokler ne začneš, dokler ne stopiš na pot, tud ni možnosti za napredek.

Gru-gru, če se ne motim, ti misliš, da je možno škodo, ki jo dela alkohol, omilit  edino na način, da se prisotnost alkohola v okolju zmanjša/ukine na splošno, z restrikcijami v  proizvodnji, prodaji, marketingu,  dostopnmosti in pozitivnimi medijski kampanjami.    Kolkr pa jest razumem sinjeoko, ni finta zmanjševanja škode tolk v administrativnih ukrepih, ki bi omejili alkoholizem ( ker škoda je že narejena in otrok ne more čakat na to, da bodo starši zarad ostrejše politke nehal pit) ampak v tem, da se  z adminstrtivnimi ukrepi, ki naj bi bli v interesu otroka poseže v družino samo. Jest sem mnenja, da niti na en niti na drug način ne bomo omilil problema odvisnosti oz. potebe po podrejenosti, s katero smo kontaminirani in  ki se prenaša iz generacijo na generacijo, iz kemije v duševnost in obratnmo.