strah je največji sovražnik človeštva, ki včasih neutemeljeno piska tam, kjer mu ni mesto.. definitivno pa sem za to, da se o strahovih odkrito spregovori..saj tako tudi bolje razumemo sogovornika in njegove reakcije, katere si včasih razlagamo zaradi nevednosti ali nepoznavanja človeka, po svoje... je pa tako, da določeni ljudje vzamejo priznanje strahov za slabo in človeka označijo z raznimi titulami... sama govorim o strahovih, pa vendar pazim, komu jih zaupam, saj tisto 'ranljivost' lahko prav z veseljem nekdo izrabi proti nam...
ko se pojavi strah, se vprašam, kaj je najhujše, kar se mi lahko pripeti? kaj pa se lahko zgodi v najboljšem primeru? kaj lahko izgubim, če se stvari lotim? z iskrenim odgovorom sam sebi dobiš vse odgovore, ki povzročajo dvome..in vprašanje, kaj pa lahko pridobim? če ne drugega, novo izkušnjo...potrebna je tudi samozavest za premagovanje strahu in še eno prehojeno stopnico proti cilju..
poskušam se izogibati strahu, kolikor se da, saj sem zaradi njega bila že ob stvari, zaradi katerih mi je še dans žal... v bistvu povzroča več gorja kot pa koristi...
Samo norca ni strah.
Normalen strah, ki se pojavi ob raznoraznih nevšečnih prilikah je zdrav in predvsem potreben.
Pretiran strah in strahovi za vsako malo figo so pa škodljivi.
Torej, naj mi nekdo pokaže enega, ki je brez strahu ali pa da govori, da ga ni popolnoma ničesar strah, ta je potem ali norec ali pa ga je že tako strah, da več ne razlikuje kaj sploh je strah
Home
Pages: 
