exorcist
Ex Member
|
Gape ne strinjam se s tvojim filozofiranjem in relativiziranjem, posploševanjem, mencanjem, neodločnostjo, ki se mi zdi po domače povedano čisto nakladanje in newagerska miselnost, ki se sprašuje, ali je kozarec na pol prazen ali napol poln. Bodi prizemljen, konkreten, objektiven, povej, kaj hočeš, prečitaj si kakšno knjigo, poglej si kam stvari vodijo, če to prakticiraš, malo poslušaj, kaj ti imajo za povedat tudi starejši in modrejši ljudje, strokovnjaki, drugi alternativni viri, malo predelaj te stvari v svoji glavi, namesto da se pustiš, da drugi vplivajo nate in te nosi kot list papirja v vrtinčnem vetru, da se ti zvrti v glavi, da ne veš več, kaj je zgoraj in kaj spodaj, da vse pomešaš in zamešaš. Zdiš se mi kot človek brez hrbtenice, mlahavi, "schlappschwanz", ki ne ve kaj bi, ki se je stopil z nekim filozovskim-verskim nazorom, da se več ne zna postavit na svoje noge, zato pa raje podpiraš tuje ideje, kar ti nekdo drug pravi. Tak mi prideš naprej, kot da bi zabrisal meje med svojo individualnostjo in okolico (new-age logiko) => deperezonificral. Imaš neke utopične ideje, kot so jih imeli komunisti od 1.sv. voje naprej, ki se ne dajo realizirat, so samo sanje in klanfanje s kančkom vere. Svoj EGO si do te mere potlačil, da si "nič". Zato zelo dvomim, da je to zdravo kar delaš, niti se ne dam vplivat od tebe, ker ne verjamem v to, kar govoriš...
Sončnica soglašam s tabo, ampak zakaj ne bi smel povedati svojega osebnega mišljenja in da bi raje bil tiho, vse požrl, samo da bi soglašal z drugimi - kolektivom, samo zaradi tega, da ne bi utrpel nestrpnosti, ki jo morda sam vršim nad drugimi, tudi drugih Gape kompanjoni so taki do mene, kot sem jaz do njih. Nisem samo jaz nestrpen, ampak to nestrpnost občutim na lastni koži, ko se ne strinjam s "kolektivno zavestjo" hunte, me izključijo. Nisem samo jaz nestrpen, ampak se tudi drugi norčujejo iz mene in se posmehujejo iz mojega za njih "ultrakonzervativnega", zastarelega in župniškega pridiganja? Ne morejo od mene pričakova rešpekta, če pa sami norce brijejo iz mene. Torej, nisem samo jaz glavni akter - protagonist, ampak to počnejo tudi ostali, tak da sem tudi žrtev. Kot žrtev, pa se imam pravico braniti.
Titud nisi nič slabega povedal, ampak vse to je priučeno, načitano, ne govoriš iz osebnih izkušenj, je vse kar si prebral, "kvotano" ali citirano, vzeto iz različnih knjig, strokovnega čtiva, predvsem psihološka literatura ti diši, vendar knjige ne morejo nadomestit izkustva, trdne realnosti, izkušenj starejših ljudi, modrosti, ker so tudi napisane po neki šabloni (špekulacijah in teorijah) in ne veljajo za vso populacijo in so kulturno in sociološko pogojene.... Knjige lahko postanejo tudi zelo neživljenjske, če že gremo v absurd, ko ženske berejo doktor romane in sanjajo o princih na belih konjih, nato pa se vrnejo v siv vsakdan, kjer taista ženska mati, žena, kuharica, čistilka ter mora prenašati nasilnega moža in neubogljive otroke.
Andres razumem, da je prostitucija najstarejša obrt in je že obstajala od pamtiveka. Ampak zame so določene stvari bolne in nemoralne in ne boš me prepričal, da si lahko vzgled svojim fantom, če jih en dan boža ena ženska, drugič pa druga, pa še všeč jim baje je, kot si govoril. Družina je fundament, na katerem se gradi zveza, da se zgradba ne zruši, kot če bi bila zgrajena na pesku, pridejo ujme (družinske težave, preizkušnje) in hišo spodjedajo, da se na koncu zruši. Odraz grajenja na pesku so razbite družine in t.i. "kurbarija" in nesoglasje zakoncev samo škoduje otrokom, ki so glavne žrtve v razvezah. Seveda ne govorim, ker ne vem, kdo je kriv, kdo je glavni nosilec krivde za razpad družine, včasih moški, včasih ženska, pogosteje pa oba. Tujo literaturo, ki jo pripišem iz knjig ali drugih sajtov, navedem vir, vsaj v večini primerov.
|