jest imam zdej en predlog exo - mi je tud všeč, k si napisal tak-SEM post - sam vem, da to ni blo prvič, tko da se ti nau zdej za mal zdel

vsakič ko reagiraš na določen način pa ti tvoja reakcija ni všeč, oz. opaziš, da so odzivi drugih nate drugačni, kot bi si želel maš možnost da se vprašaš, kdo je to? od Koga sem se to nauču? Od mamice, od župnika, od dedka, od toršice v šoli..

ker pomaga da se zaveš, da to ni izšlo iz tvoje unikatne globine (unikatna pomeni - ne taka, kot so me drugi naučili). In ko se zaveš, da delaš nekej tko, kot mamica dela (npr.) si rečeš: To nisem jaz. Pa se mal ustaviš pa poskušaš začutit v sebi en nov način, eno novo pot kako bi to isto stvar naredu, al pa je mogoče sploh ne bi več delal, ker si se itak od drugih naučil, da ej to treba delat, medtem ko ti čutiš, da ej to na en način pa čist odveč, npr.... pač, zautiš tisto, kar bi blo res lahko tvoje in ti bo hkrati tud všeč. In na ta način lahko izbereš kaj boš delal.. enkrat ti ne bo treba več razmišljat, enkrat boš avtomatično počel stvari tko, kot si se sam odloču, da jih želiš počet, npr.

Smo do neke mere produkti družbe v kateri smo rojeni.

Dvig zavesti, kot to razumem jaz, pomeni prerasti te okvire, razbijati predsodke in vzorce.

V dobrobit širjenja zavesti zato priporočam problemski pristop in ne esencialistični.

titud wrote on 16.01.2004 at 16:45:37:


Zakaj bi kogarkoli krivil, vsak zase prevzema 100% odgovornost in potegne iz situacije tisto, kar se največ pač da. Samo poskušam povedat, da nismo svobodni niti takrat, ko mislimo, da smo svobodni. Tudi ti sedaj pišeš ta post pod vplivom določene vrednostne lestvice, ki se je morda niti ne zavedaš. Lepo je govorit o nekih vzorcih z negativno konotacijo, češ vsega so vzorci krivi in vse je priučeno. Največji hec pa je v tem, da vas večina išče zlodeja v vzrocih in zmotno mislite, da če boste spremenili način življenja, da boste potem boljši in srečnejši. O kakšnih vzorcih je govor, takšnih, ki jih večina proglasi za to, da po njihovi presoji niso dobri? Kako veste, da Gape-ovci hodite po pravi poti in ste duhovno razsvetljeni, morda se motite, ko ste sami sebi učitelj in hkrati učenec. Kaj je prav in kaj je narobe, vse to so norme, ki jih sprejema večina. Mogoče pa imam le jaz prav, morda ne, morda v določenih pogledih, morda niti ne, morda... Morda sem res v določenih pogledih preveč kritizerski, a komu mar? Siguren sem, da se v določenih ozirih motim, kot tudi, da imam določene stvari prav. Zdaj pa če nekomu to ni všeč OK, lahko komot prekine komunikacijo z mano, lahko me ignorira, lahko me zmerja, opcij je nešteto, če so najine polaritete preveč izostrene, in vidi, da se nikakor ne bova mogla sporazumet kot dva poštena sogovorca. Ne maram pa tega, da sedaj govoriš, kot da ti poznaš resnico in da so vzorci krivi. Saj me niti ne poznaš, da bi me lahko sodil in obsojal ter dajal strokovne opazke na podlagi prebranih knjig, čeprav so strokovne.  

Kaj ti bodo knjige Titud? Življenje in osebne izkušnje so "taprave" knjige, te, ki pišejo vsak dan nova poglavja, iz katerih se učimo. Napake so celo potrebne, da se nekaj iz njih naučimo, da jasneje razlikujemo slabo od dobrega, na podlagi lastnih izkušenj, ne pa po tem, kar je nekdo drug napisal namesto nas. Si siguren, da je to napaka, kar jaz delam? Mogoče je dobro, da odreagiram tako kot pač odreagiram, saj nisem prišel, da bi sklepal prijateljstva, to ni moj namen, ampak da izrazim svoje mišljenje, čeprav gre to enim v nos. Žal jaz v nikogar in nikomur ne zupam, niti ne verjamem, še sebi ne. Tak pač sem. Ampak eni me hočejo proglasit, da sem slab, da sem tak kot sem. Je to v redu? Verjetno tudi oblika nasilja? Tak, da se vsi vrtimo v krogu, skupaj z mano. Človek ne more iz svoje kože, to je fakt.

exorcist wrote on 16.01.2004 at 11:32:38:


Exo, napisal si iz sebe, tako, kot doživljaš. Končno.

Verjemi, da gremo vsi, več ali manj, skoz isto dogajanje "re-programiranja". Nihče ni rekel, da je enostavno.

Kar sem ti hotela povedati, je ravno to, kar si že sam lepo povedal tule:

Quote:


Kar je tebi slabo, ne boš sprejel. Ne rabiš sprejeti. Morda se potem zmanjša potreba, da druge označiš za ničvredne. Sploh, ko ugotoviš, da ni veliko razlike med tabo in drugimi.  A obsojati pa nimaš pravice.

Quote:


Sliši se grdo, egoistično in egocentrično, čeprav ni mišljeno tako, amapk jaz sem "samozadosten" sam sebi do določene meje. Imam pa res bolj malo prijateljev, ker me niti v družbo ne vleče kot nekatere, ljudje smo si različni. Nekoga samota ubija, drugim pomeni samota balzam za dušo, seveda vse do neke razumske meje. Ko sem jaz usamljen, grem v naravo, gobarit, na ribolov, kjer lahko prebijem po 12h, če treba, pa še v veliko zadovoljstvo mi je, čeprav sem sam. Vem, da sem od povprečja sorazmerno zakompleksan in samosvoj človek, ampak tak pač sem.

Quote:


Tak se do smrti učimo. Samo vprašanje je, če bom slišal kaj takega, kar mi bo koristilo, nekaj modrega, kar bo dobro zame. Vi ste tukaj bolj ozko usmerjeni, in kakor mi misliš dajat lekcije, te niso nikoli nevtralne, ampak ideološko obarvane - newagerske, avtomatično mi citiraš prebrano literatura, pazi, za katero misliš TI in tvoja druščina, da je prava, da vodi v razsvetljenje. Nek nepristranski opazovalec, pa bo morda vas označil za "nenormalne" ali pa vas bo morda celo pohvalil in nagradil s komplimenti. Torej iz tega sledi, da si prepričana, da delaš dobro, da veš kaj slabo, da veš, kako se ubraniti hudega, da poznaš razliko. Ampak to trdijo vse religije, pri kristjanih je grešni kozel - Satan, pri vas EGO, pri budistih želja in veza na materializem itd. Poznaš "satana" in veš, da jaz nisem dobe in da rabim vašo pomočr? Torej vi nastopate v vlogi nezmotljivega učitelja, jaz pa sem učenec, ki nič ne razumem in sem nedvomno potreben tvojega/vašega poduka?

Quote:


Zdaj, če malo obrnemo tole frazo. Kaj žeti, če nismo nič sejali? Zopet je tvoje subjektivno mišljenje na podlagi katerega sklepaš, da nisem sejal dobrega semena. Imaš pravico, da si misliš o meni karkoli. Sem pa 100%, da se vsi ne bodo strinjali s tabo. Nekdo bo videl, da sem sejal ljuljko, drugi, ki gleda pod drugim zornim kotom bo videl, da je bila rž, tatretji pa ni povsem prepričan, ker se je delalo k mraku in so bila polja slabo osvetljena. Kako pa veš, da sem sejal ljuljko, morda je bila pšenica, ki desetero rodi, morda ne? Po tvojem je tako, da če se nekdo z mano ne strinja, potem takoj sem sledi indukcija, da sem sejal ljuljko (zlo). Poglej koliko Nemcev je soglašalo s Hitlerjem, je tudi on sejal pšenico, čeprav je užival veliko ugled, kot npr. Stojhcy na tem forumu? Ne vemo, ne vemo.... Ti me pravkar obsojaš, čeprav govoriš, da jaz obsojam, kar je res, saj do neke mere vsi obsojamo... Se pa trudim, da ne bi obsojal.

Amstel wrote on 17.01.2004 at 20:09:58:


Že drži to kar praviš, ampak ljudje imamo različen temperament, karakter. Eni odreagiramo bolj burno, drugi malce manj. Ne vem pa, kje točno sem prekoračil mejo, jaz bi rekel, da je nisem, saj veš, da Andres vzame vse na easy in nisem povedal nič novega, o čem že ne bi bilo govora z Andresovih ust, saj nisem potegnil teh podatkov iz čarobnega klobuka, sem le strnil vse skupaj in malce začinil v atrakcijo, da je bolj zanimivo, da se ne dolgočasimo.

exorcist wrote on 17.01.2004 at 20:18:05:



Pojdi ti kulinariko izvajat na 14 letnice, ne pa da tu trosiš začimbe ki ne obstojajo. Za vsako laž sem ti posebej napisal kje in kdaj si se zlagal, zdaj pa ti temu atrakcija praviš.  Normalno, dolgčas ti je in tako ta tvoj  cajt zabijaš tu, obenem pa ga poleg tega, energijo še nam kradeš.

V trenutku ko si napisal, da nisi povedal nič novega kar ni bilo rečeno iz mojih ust si se ponovno zlagal.  Kaj je tebi? Očitno se z resnico ne moreš prebiti naprej, da bi te drugi opazili, zato iščeš in neuspešno posegaš po skrajnostih, po lažeh.

Andres

Zanimivo ....
tole vaše pregovarjanje me spominja na Ionescovo dramo "Plešasta pevka"...
...zanima me v kakšnem jeziku je treba spregovorit, da bo exo vsaj malo razumel, kaj tule govorimo...ni point samo resnico govorit, ampak jo je treba znat povedat tudi tako, da jo tisti s katerim komuniciramo razume.

....pa ne zdej razumet teh vrstic narobe...

Exo...ti praviš, da smo ljudje sprogramirani in da svobodna volja obstaja le v 10 %. Očitno je teh 10% zadosti, da se tisti, ki to hočejo odrečejo naučenim vzorcem in poiščejo svojo pot. Brez teh 10% ne bi bilo nobenega Galilea, Rosseau-a, Einsteina....
Tako da bi moralo teh 10% zadostovati načeloma tudi tebi, da nekaj pri sebi spremeniš.

Vprašanje je ali to sploh hočeš?

Z mojim kolego filozofom sva se enkrat zadebatirala v zelo zanimivi temi o naglavnih grehih. Govorila sva o "požrešnosti" in "pohotnosti" (ali kakor se to v cerkveni doktrini prav imenuje...je minilo že pracaj časa od kar sem hodila k verouku)...Zanimiv se nama je zdel paradoks zakaj je "pohota" družbeno in Cerkveno bolj stigmatizirana od "požrešnosti" in to kljub temu da med 7 naglavnimi grehi ni nobenega, ki bi bil "ta-bolj grešen".

Zakaj primerjava ravno med tema dvema? Pohota in požrešnost sta greha "čutnosti"oz. senzualnosti. Če poznaš malo problematiko motenj hranjenja sta ta dva problema celo prepletena.
Zaključek do katerega sva prišla je bil, da vera sama ne stigmatizira spolnosti kot take, ampak le nek ekstrem "pohoto" oz pretiravanje. Če misel strnem...vera ne uči spolne vdržnosti, ampak spolno zmernost. Celibat je bil pogruntavščina od leta 1054 in je naredil celo piz...

Zdaj je seveda vprašanje na tebi..ali uživaš v dobri hrani? Ali veš zakaj je potrebna zmernost pri hrani?
In nato poskusi svojo ugotovitev prenesti na področje spolnosti.
(toliko za začetek kako se lotit priučenih vzorcev)


Na tem forumu še nisem zasledila nikogar, ki bi propagiral razvrat...ampak samo dober sex. V čem je razlika?
Razlika je v relaciji kvantiteta in kvaliteta...