Ranljiva
Guest
|
Ves moj pint na to temo. S prijateljico sva še v tistih norih letih šle na štop v Grčijo. Imeli sva vsaka 300 DEM in karto za trajekt. Ker je nekaj prišlo vmes, sva se imeli namen vkrcati v Anconi, nazaj pa bi šle do Trsta. No, in tisto štopanje v Ancono je bila nočna mora. Bolj sva se približevali jugu, slabše je bilo in seveda ujela naju je tema. Frendico so spolno nadlegovali, sledil nama je kombi, tako, da sva morali prav teči, prvi receptor hotela v katerega sva se hoteli namestiti sredi noči, naju ni sprejel, ker je bil hotel nobel. Nazaj grede iz Grčije sva bili obe BREZ FICKA, jaz tudi s še eno slabo izkušnjo iz Grčije, brez edinih čevljev, ki sem jih vzela s seboj in obuta v opanke-turistični-spominek, le s podplatom in šrikci. V pristanišču, v Patri, sva izvedeli, da trajekt ne gre ob tisti uri, kot sva me mislili, in tudi ne do Trsta, ampak do Ancone! V Ancono bi prišli ponoči, brez prebite pare, potovati, štopati, bi morale en cel dan, bil je oktober in na severu slabo vreme. Sedeli sva pobiti v čakalnici, občutkom tesnobe in strahu. Pa pride mimo nek popotnik, ki je bil tudi presenečen nad voznim redom, poleg tega ni dobil vize za v Indijo, kamor je bil namenjen,…v Italiji naj bi dobil vizo. Bil je iz Avstrije. Pogovarjali smo se, povedale smo najino zgodbo, nisva prosili niti pričakovali. Preden smo se vkrcali na trajekt, je odprl denarnico in nama dal 100 USD-jev. Rekel je, naj se mu ne zahvaljujeva, naj tudi me pomagava drugim. Naslednje jutro naju je poiskal na trajektu, prinesel kavo, razlagal je, kam bo potoval, kako mu je v Indiji všeč, šel je že drugič, da imata z ženo bio kmetijo na avstrijskem koroškem. Potem ga ni bilo več. Kaj je pomenilo 100 USD-jev? Dve karti za vlak iz Ancone do Ljubljane, za jesti tisti dan in piti. Prišli sva v deževno Ljubljano in ko sem prišla v svoj domači kraj z nahrbtnikom in obuta v nogavice in opanke (že raztrgane), so si domačini verjetno spet mislili: ej, tej se pa res trga. Mislim, da ni potrebno dodatno razlagati, kaj sem se jaz iz tega naučila. Včasih se mi zdi, da sem bolj na tisti strani, ki jemlje kot pa daje pomoč. Hvaležna sem vsem, ki so mi pomagali, vede ali nevede. Zavezništvo, ki je bilo sklenjeno v Patri, lahko izpolnjujem le na en način. LP
|