Ves moj pint na to temo.
S prijateljico sva še v tistih norih letih šle na štop v Grčijo. Imeli sva vsaka 300 DEM in karto za trajekt. Ker je nekaj prišlo vmes, sva se imeli namen vkrcati v Anconi, nazaj pa bi šle do Trsta. No, in tisto štopanje v Ancono je bila nočna mora. Bolj sva se približevali jugu, slabše je bilo in seveda ujela naju je tema. Frendico so spolno nadlegovali, sledil nama je kombi, tako, da sva morali prav teči, prvi receptor hotela v katerega sva se hoteli namestiti sredi noči, naju ni sprejel, ker je bil hotel nobel.
Nazaj grede iz Grčije sva bili obe BREZ FICKA, jaz tudi s še eno slabo izkušnjo iz Grčije, brez edinih čevljev, ki sem jih vzela s seboj in obuta v opanke-turistični-spominek, le s podplatom in šrikci. V pristanišču, v Patri, sva izvedeli, da trajekt ne gre ob tisti uri, kot sva me mislili, in tudi ne do Trsta, ampak do Ancone! V Ancono bi prišli ponoči, brez prebite pare, potovati, štopati, bi morale en cel dan, bil je oktober in na severu slabo vreme.
Sedeli sva pobiti v čakalnici, občutkom tesnobe in strahu. Pa pride mimo nek popotnik, ki je bil tudi presenečen nad voznim redom, poleg tega ni dobil vize za v Indijo, kamor je bil namenjen,…v Italiji naj bi dobil vizo. Bil je iz Avstrije. Pogovarjali smo se, povedale smo najino zgodbo, nisva prosili niti pričakovali.
Preden smo se vkrcali na trajekt, je odprl denarnico in nama dal 100 USD-jev. Rekel je, naj se mu ne zahvaljujeva, naj tudi me pomagava drugim. Naslednje jutro naju je poiskal na trajektu, prinesel kavo, razlagal je, kam bo potoval, kako mu je v Indiji všeč, šel je že drugič, da imata z ženo bio kmetijo na avstrijskem koroškem. Potem ga ni bilo več.
Kaj je pomenilo 100 USD-jev? Dve karti za vlak iz Ancone do Ljubljane, za jesti tisti dan in piti. Prišli sva v deževno Ljubljano in ko sem prišla v svoj domači kraj z nahrbtnikom in obuta v nogavice in opanke (že raztrgane), so si domačini verjetno spet mislili: ej, tej se pa res trga.
Mislim, da ni potrebno dodatno razlagati, kaj sem se jaz iz tega naučila. Včasih se mi zdi, da sem bolj na tisti strani, ki jemlje kot pa daje pomoč. Hvaležna sem vsem, ki so mi pomagali, vede ali nevede. Zavezništvo, ki je bilo sklenjeno v Patri, lahko izpolnjujem le na en način.
LP

*Jaz ti lahko pošiljam dobre misli, pa ti to ne bo čist nič pomagalo, saj ti zaradi tega ne bom odvzela neobhodnega lastnega trpljenja, ki ga potrebuješ za svojo duhovno zrelost.*
jaz ti lahko ne pošiljam misli sploh (če te recimo ne poznam) ... to je zate precej nevtralna situacija. vse eno je ... vse je eno
lahko ti jest pošiljam dobre misli ... tvoj lajf se dogaja bolj gut kot pa še trenutek pred tem. bog si ga vedi kaj je mene prjel da sm ti pošilju dobre misli ... mogoče te poznam ... mogoče si pa del sveta ... se reče ... se imaš za del sveta ... se tja nameravaš ... jest pa sm lightworker ...
lahko ti pak jest pošiljam slabe misli ... v skrajnosti voodoo ... jest nebi hotu bit na tvojem mestu ...


trpljenje je menda enako v vseh primerih, izkušnja je pač druga ... tega istega trpljenja ...



edina izbira ki je nespametna so slabe misli ... njih udejanjanje pak ... neumno ...




ko si razsvetjen si pač razsvetjen ...





dobr stric ranljiva

Sej sem tudi razložu, ali vsaj poskušal. Začelo se je z molivcem.

Da v izhodišču nek pojem že po osnovi postavimo v negativni kot, (molivec,  itd), in pol se je zapletlo...

Quote:



Zelo lepo.

Sigurno se bo našel kdo, ki bo želel razglabljati o tem, kako vama je ta človek preprečil, da bi doživeli svojo usodo itd. itd. Ampak ni point v tem.  Vidve sta še vedno imeli možnost denar sprejeti ali pa zavrniti.
Kakor koli se že odločamo, smo sami gospodarji svoje usode, ker so odločitve NAŠE, tudi če so naša dejanja že vnaprej predvidena v univerzumu.
Malo me vajina scena spominja na un film Daj naprej. Ideja tega filma je bila KRASNA. Navijam zate in za tvoje poslanstvo.

                      hvala, Lilith, hvala
                      Lilith ima veliko srce  

Osuplo, šokirano in z veseljem sva vzeli denar - lahko se sicer delam lepo, ampak vedno skušam rešiti svojo rit.

Danes, ko se oziram nazaj, vidim kako je bilo to neverjetno. V tistem pristanišču sredi noči skorajda ni bilo nikogar, zelo malo ljudi. Ta "dober stric" je šel v Indijo le z neko majhno culo, ne vem, velikost spalne vreče, če jo na tenko zrolaš.

Sedaj: ali je bila kakšna možnost odklona, mislim da ne. In ko ti nekdo tako pomaga, se počutiš, kaj vem, morda najbolje opišem, če rečem, kot okaran otrok, ki se zaveda, da ga je pa zdaj res polomil in hkrati čuti vso milost in dobroto. Takrat so se mi odprla nebesa. Zahvalila sem se neštetokrat.

Res je, da moramo sebe realizirat, ampak se realiziramo, po moje, tudi v odnosu z drugimi.

Sem se ob tej temi do sedaj že veliko naučila, hvala vsem.
LP

Lilith wrote on 09.12.2003 at 11:37:22:




Seveda imaš tudi določen maneverski prostor, ki pa se nahaja predvsem znotraj tebe. To je prostor v katerem se odločaš za svoj pristop in svoj pogled na celoto vsega.



uživaj!

titanic wrote on 10.12.2003 at 10:11:04:


BINGO ?