Mene pa res zanima kako lahko nekomu, ki mu pomagaš škodo (?) narediš...

To je pač način življenja. Mi živimo v skupnosti v sobivanju in vzajemnost, pomoč, ipd. so ključni elementi preživetja naše vrste - konec koncev - a ne?

Pomoč je način lastnega preživetja. Recept je ziher zelo preizkušen, kajti poleg tega, da se človeška vrsta pobija, si tudi pomaga in zato mi danes tukaj lahko klofamo in se sprašujemo: "ja, sej res, a je pomagat sploh uredu"?

Naslednji ključni element pa je, da si vsaj ne škodujemo: ne stori drugemu to, kar ne bi rad, da kdo tebi stori,....ipd. In tukaj so zapovedi, etika, ki jo vsebuje vsaka religija, duhovna pot do razsvetljenja itd.

In v TAOIZMU je isto, (to sem hotela tudi v prejšnjem postu povedati), slovenski prevod 1962, isti odstavek:

Modri si človek zakladov ne zbira.
Kolikor več je storil za druge,
toliko več je storil za sebe.
Kolikor več je drugim razdajal,
toliko več je zase nabral.

Beri: MODRI = "tisti-ki-si-prizadeva-k-razsvetljenju",....
Povedati želim predvsem to, da je pomagati, med drugim, pot k razsvetljenju: čista, jasna, preprosta.

Pot si pa pač izbere vsak sam.

LP

Moja prehodnica ima po mojem mnenju popolnoma prav.
Ko prosimo za pomoč jo dobimo.

Pa še tole sem se spomnila.
Če je nekdo lačen, mu lahko ujamemo ribo in je sit en dan. Ali pa ga naučimo loviti ribe in je sit "za vedno".

Katera pomoč je boljša?

Nuditi nekomu pomoč, (ko ČUTIŠ, VIDIŠ, da jo potrebuje, ali pa te mora celo prositi ) sploh ni neko podpiranje lenobe - popolnoma napačno in naivno (oh oprostite) dojemanje pomoči...

Zavedati se moramo, da ljudje nimamo enakih možnosti, ko pridemo na svet.

VSI se rodimo takšni, da brez pomoči sploh preživeti ne moremo.

Moj otrok se brez moje pomoči pač ne bi razvijal, rastel,...

Pomoč nekomu, (ki je socialno šibak, moralno šibak,...) prižge iskro upanja, luč, toplino, ljubezen.

Jaz si ne predstavljam, kaj bi bilo z mnogimi narkomani, ki jih recimo še nek Pierino ne bi povohal. On ima ljubezen, dostojanstvo in veličino in predvsem ne sodi.

Mi se ne moremo postavljati v vlogo sodnika, ko gre za Ljubezen: tebi ja, tebi pa ne, (ker me izkoriščaš, kradeš mojo energijo ipd).

Lahko si vzvišen, ko je s teboj vse kao OK.

Ko si enkrat čisto na tleh, pa še kako zreš tja nekam, če se bo le od kod prižgala kakšna luč.



Love is all we need.

Joj, joj, joj. Za tri dni umaknem oči od tegale topica in neverniki odplujete daleč stran od resnice…. he he he… Mal sarkazma ne škodi, sem glih v fazi, ko rabim se mal na-ego tripat.

Mogoče se glih ne razmemo dobro, pa se bom potrudu pomagat tuki, čeprov bi lohk mogoče delal na sebi in ne vam škodoval. Ampak vam bom, ker se mi zdi, da eno resnico pa mormo potegnit iz tega.

Bemti, spet ego-trip. Je pa res lepa in hecna preizkušnja, ko se igraš v borbi proti čikom usranim… (sej jutri bom pa spet vleku veselo). No pa de ne bom odplaval še jest predaleč in me kaka riba poje, se vračam na pomoč in pomaganje.

Iz ozadja mi še ena glas pravi, da je Marks - totalni ne-duhovni ne-religiozni človek govoril o idejah enakosti, o sočloveku o enakih možnostih… in še bi lohk našteval. No pa pustimo njega, tud pri miru, pa res na glavno stvar.

Ja pa cel svet se v bistvu trudi pomagat, zdej kok majo prov kok razumejo bomo pa vidli (antiglobalisti, mirovne demonstracije, dobrodelni koncerti, prireditve, me je kr groza kok škode se dela). Dobr, da smo tuki našli resnico. NE POMAGAJ; KER LAHKO ŠKODIŠ. Ne zbirat denarja za revne otroke, nauči jih ribe lovit. Ja sam žalost je v tem, da bodo ti otroci umrli ravno takrat, ko bodo prvo ribo vlekli iz morja in bodo brez moči da jo potegnejo na suho.

V bistvu, sem razčistil, s temi in drugačnimi mnenji, sem vsaj še eno resnico več spoznal.

Quote:


Ja jest res ne razumem, ali mi tukaj ne razumemo pojma POMAGAT ali UČIT. Pomagat, pomeni res pomagat. Vso vesoljno naklonjenost imaš na voljo,… hm, misliš, da ena oseba, ki izgubi službo cajt to naklonjenost študirat. Otroc pa doma jokajo, ker še za oblečt nimajo kej.

Pejte mal po periferiji pogledat, pa boste vidli revšno, pejte po Mariboru, Zasavju, Ravnah, nakorog med navadne ljudi, pa jim to razložte. Me zanima, kok bodo v zvezde gledal. So oni krivi, da so šle velike fabrike u cugrunt. Sem gledal oddajo prav o teh ljudeh… žalost. žalost.

Quote:


Preberte statistiko Karitasa, v par desettisočih so številke družin, ki jim pomagajo, ki so na robu preživetja. Ja ribe jih je treba naučit lovit, pa gamse pa medvede. Seveda, če jim bomo pomagali, bodo še večji reveži.

Temu jest pravim :"Teorija brez izkušenj." No pa omenjam pač take lahke težave. Ja celovitost, iskat s praznim želodcem je redkim ratal, so pa postali veliki, to je pa res. Ampak so drugi cajti, jest tudi celovitost iščem s polnim želodcem. Postavlja se le vprašanje, kok naj bo poln.

No nekje je blo omenjeno, da je hecno če pomagaš drugemu bajto rihtat, teb se pa tvoja lastna podira. Ja to je res že svetniško dejanje, se strinjam, da tudi sam nisem sposoben kaj takega. Ampak to je res logično, škoda besed. Ne-logično je tisto obratno. Da maš bajto, da maš, pa ne daš. Zdej kje je meja, kdaj začet dajat, to je pa druga pesem. Najbrž potem ko imaš ene 3 hiše, pa 6 avtov, bi pa že šlo. Ja potreba, nuja, ali presežek. S tem so se ukvarjali mojstri po cela desetletja, pa niso do konca prišli. So nas pa marsikaj naučili.

Rad bi še o ribah, debatiru. Lahko daš ribo. Še boljš je naučit ribo lovit. Ampak kaj to pomeni - naučit nekoga ribo lovit, pomeni mu pomagat al ne.
Al mu pošlješ navodila v PDF formatu (da jih ne bo spreminju in prodaju naprej). Ne bo šlo. Lovljenje rib je praktična dejavnost, ki zahteva predanega, sočutnega učitelja. Torej enga velikega pomagača. In zdej, ta bo spet zajebu, ker mi tukaj vemo NE POMAGAJ; KER LAHKO ŠKODIŠ.

Ne, ne, ne otroka potegnit iz ceste, se bo že nauču (če ga ne bo prej avto povozu). --- kje je Castaneda glih polža najdu. Ja zavajat je lahko. Resnici v praktičnem življenju pogledat v oči, pa je mal drugač. Zameni polža z otrokom, mal drugačna scena izpade al ne. Povejte, rad bi slišu enga Costanjedarja, ko bo njegov otrok za žogo na cesto skoču:"Eh, sej se bo nauču.!" Pljosk, pljosk….

Najbrž sem spet kam predaleč odjadral. No ko sem še mal iskalnik vklopu, tle na forumu je ena najlepših razlag o tej tematiki tale:
.
Quote:

.

P.S. Ja vmes, ko sem odgovarju sem vidu gape, da si še ti napisu post...

Ja zreš, zreš. Moja izkušnja je taka, da ljudje zrejo, ali pa celo sramotno povešajo glavo, jim je v težkih situacijah zelo zelo težko prosit. In zato imamo čutila, da to med seboj opazimo.

Quote:

Pa saj to je ravno vprašanje, katera pomoč, kakšna, v kakšni meri, kdo o tem odloča.

Ali pomagam 1 letnemu otroku, ki se trudi splezati na stol, če ga posadim na stol ali pustim, da se sam potrudi? Ali pomagam osnovnošolcu, če naredim nalogo namesto njega, srednješolcu, če mu kar naprej pišem opravičila za izostanek v šoli?  Mislim, da je za otroka bolje, da ga usposobim za samostojno življenje, kot da negujem njegovo odvisnost od staršev. Ampak pri otroku še nekako odrasli presojamo, kako naj mu pomagamo, kaj pa pri odraslih? Velikokrat je njihovo pričakovanje drugačno od tega, kar jim mi ponujamo. Narkomani npr. V komunah don Pierina lahko pomagajo le tistim, ki so opravili že predhodno nek program (detoksikacijo) in so se odločili za ta korak. Pomagajo pa jim na ta način, da jih (med drugim) navajajo na trdo delo in spoštovanje pravil v skupnosti.  Večina narkomanov se za tak program ne odloči, so pa v metadonskem programu, ali pa le prihajajo po čiste igle, ali pa niso v nobenem programu. In ali lahko zdaj kdo reče, katera pomoč je za narkomana ta prava? Pomagaš mu lahko le tako, da upoštevaš tudi njegove odločitve.

In tako je po moje pri vsaki pomoči. Tisti, ki mu pomagamo, naj sodeluje pri tem, naj ima možnost izbire, sicer mu je pomoč lahko vsiljena, saj si je sploh ne želi. Zdaj seveda ne govorim o ekstremnih primerih, kot če se kdo utaplja, takrat se res ne moremo dogovarjati, kako in kaj ampak takoj ukrepamo (kaj pa če dela samomor?).

Zdaj sem se spomnila na prizor iz nekega filma, kjer je ena premožna dama prinesla brezdomki pozimi ene zelo lične, predvsem pa  tople škornje, ki bi ji po njenem mnenju zelo prav prišli. Brezdomka je bila nad škornji ogorčena, in ker je bila dama še vedno pripravljena pomagati, sta šli skupaj v trgovino. Brezdomka si je izbrala rdeče škornje z visoko peto, ki niso bili topli in praktični, ampak so ji bili všeč.

Quote:


Nekomu lahko najbolj pomagamo, da on ne ve tako, da mu pošiljamo dobre misli, polne ljubezni in prosimo Boga, da se zgodi njegova volja.

Quote:

Tale se mi pa dopade, kreden. Tako tud jaz vidim pomaganje do nadaljnega pač...

Quote:



Sem počaščen, hvala, hvala....  


Počaščeni Kreden