Čao.Poterbujem vaše mnenje.S fantom večkrat pomagava,predvsem prijateljem,kolegom pa tudi ljudem,ki jih ne poznava.In ki naju za pomoč v bistvu sploh ne prosijo.Še posebej Marjan je takšen.Jst sem se pa velik navadila od njega.In tukej mi gre včasih velik energije...velik je pa seveda tut dobim,ko vidim,da je človek nekej odnesu od tega,kar sem mu naprimer povedala.Včasih zadeva pride že tako daleč,da se skoraj več ne počutim ok,če nekomu ne pomagam.In potem zvoni telefon pa skos nekomu nekej 'težim' pa skos se nekej obremenjujem.In včeraj sem popizdila,ker sva se zadnji teden pogovarjala z eno kolegico,ki je prišla iz komune.In je veliko stvari dojela,itd.In je šla včerej sama ven in je ful dolgo ni blo nazaj.In valda,domači so zagnali paniko,da ni spet v kako drogo padla in naju kliče njen brat in Marjana je to potem ful težilo.In bi jo šel kar iskat in ne vem kaj še vse.Ful se je čutil dolžnega,da ji pomaga.Čeprav ga ni prosila za to.In sva se potem oba ful bad počutla.
No in zdej me zanima vaše mnenje o tem.A ima kdo kake podobne izkušnje?Kje naj najdem mejo?A naj (poskušam) pomagati samo tistemu,ki me za to prosi?Kaj vi mislite o tem?

dobr no, to je tko nepomemben
kdo pa sm jest, da lahko sodim, kolk je en zaciklan, in se odločam, da mu bom potem pomagala

in sploh ni pomembno, kaj je drugi in kaj ni
en primer, ki ga mam že skoz v glavi, mi čist jasno da vedet, da če se mi to dogaja, da en človk skoz hodi k meni po pomoč, naprej se pa ne premakne in jaz to vidim, pa me samo še utruja, se mi zdi, da sem uporabila že vse resource in se mi ne da več
da zlo očitno ni več pointa v tem, kakšni so karmični dolgovi unga človeka
AMPAK KAKŠNI SO MOJI
res sploh ne vem, kej sm mela glavo ceu ta cajt
projiciram se v okolico in tam je nekdo, ki potrebuje premik pa išče pomoč zunaj sebe - samo projekcija je...
to, da bi človeka pustila utopit se.. to se mi zdi smešno prekruto, da bi blo lahko res čeprav možno da je.. ampak ko bom bla jest tolk osvobojena, ne bom bla vidla človeka, ki se utaplja, ane, in ta človek, ki mu lahko pomagam, sploh nima veze, vezo ma situacija, pa to, da se zavedam, kaj se dogaja, da se zavedam, kaj v meni je to situacijo nakreiral in kako jo lahko odkreiram (tko da človeku pomagam)
prav osho, namreč,   , da če deluješ skozi zavedanje, ne moreš ustvarit karme

(in un ki se utaplja, na njem je, da se zaveda, kaj je njega nakreiral v vodo in tud, kaj ga je nakreiral iz nje (s čim si je zaslužu mimoidčega, rešitelja))

......simpl k palačinke
www.gape.org/sonce/svetpogovorov/vzivo/chat/images/smilies/klanjamse.gif

ja ... splača se najprej seb pomagat, da drugim ne pomagaš v napačno smer.
o tem smo že velik govoril ... a se lahko odrešiš tako da pomagaš drugim ... da vso svojo energijo vložiš v druge ... vesolje in karma in to, ti bo pa povrnilo?
ponavadi ne ...
tko kt je jezus reku
ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
če sebe ne ljubiš, ne moreš niti drugega
in če rečem
pomagaj svojemu bližnjemu kakor samemu sebi
če sebi ne pomagaš, kako (da fak) misliš pomagat drugim ???

poskrbi najprej zase ... pol k bo zate poskrbljeno pa ne pozabi na druge

nočem ti vsiliti mojega sveta samo sporočam ti, da svet ni tak, tvoj svet je tak.
sporočam ti tudi to, da ga (na našo veliko žalost) lahko spremeniš samo ti.
nihče drug.
veš kolk nas je ki bi vse dali za to da bi drugim lahko pomagali (da sebi ne bi blo treba) ???
ampak tko ne gre.
vsak mora sebi pomagat.
pol pa šele lahko drugim pomaga ... če to seveda hočejo, če tega nočejo ne moreš narest niti tega, u bistvu ne smeš.

sicer pa

... tko si izbral ... tko še vedno izbiraš ...  za zdej in za naprej ... konec koncev je vse kar je tukaj in zdaj in če tukaj in zdaj izbiraš to, potem to je, izberi kaj drugega ... izberi pravično življenje, če je za nas, je tud zate ... 100% sam če hočeš ...

čist tko usput, vidm da sploh noben ni šteknu pointa, to da HOČEŠ drugim pomagat, da se ti to zdi tvoja pot, to je jezusov karkoližepač in del tega vzorca imamo vsi v sebi, mi ki se tuki gor pogovarjamo ga imamo samo večji del, tko kot vsi ki pomagajo drugemu ... mi edin to  delamo drugač.
in ta vzorec imaš v sebi tkoitak, samo eni pa s(m)o se odločili prevzeti na svoja pleča njega ozaveščenje - čiščenje.
in on ni nč slabga.
je gut.
edin učasih preraste v problem.

hmmmm
no in zdej smo pršli do jedra problema ...
ker vam ni vseeno za nas, nam boste povedal kaj je dobro za nas, ker vi to valjda veste bolje od nas, pač to kaj je dobro za nas.
kaj pa če mi vemo da je dobro za vas da bi si kakšnga prvil vsake tolko in se mal pomiril ... k se na suho ne znate?
kaj pa če ...

in pol ... vi bi pomagali nam ... pa še sebi ne znate ... sploh pa ... a vas je kdo prosu za pomoč ... se vam zdi da smo potrebni pomoči ... al ste morda vseeno vi bolj potrebni pomoči ... če se že gremo o 'nas' pa 'vas' pogovarjat ... in če vas ne prosimo za pomoč, kdo vam daje pravico nam sploh pomagat, smo se lepo zmenl da je to ditrekt črna magija ... kot da vi pa veste kaj je dobro za vaše otroke, če bi vedl, bi ne bila vsaka generacija bolj u kurcu ... po vaših merilih ... saj dokler sm svet sodil po vaših merilih se mi je zdelo da je vsaka generacija bolj u kurcu, dočim zdej vem ... da temu ni tako ... vsak otrok bolje ve kaj je dobro za njega kot pa njegovi starši, dolker ni sprogramiran seveda .... in tukaj če drugje ne, najde navodila za deprogramiranje sebe ... in make no mistake ... tuki trava pomaga pri deprogramiranju namreč ... sej mogoče kdo pozna ta efekt ... 'kaj sm že hotu rečt' 'sm pozabu' ... zihr nč pomembnga a ne ...

in prosim še enkrat ne mi več sploh nikoli in nikdar enačit trave s horsom in posledično mene z đanksom!

morm rečt še tole
tud jest sm mislu da je (moja) naloga pomagat drugim da pridejo na pravo pot, jim pomagat da se ozavestijo ... pa ni ... naloga je ozavestit sebe in potem dajat zgled drugim in če te prosijo za pomoč jim pomagat.
ampak če ne bi tko narobe mislu pol ne bi blo gape.org-a in ne bi blo tega foruma v tej obliki ... tko da dilema sicer obstaja ... čeprov v bistvu ne ... najprej seb pomagat pol pa šele drugim, ne pa najprej drugim in drugi bodo men, ker tko pač ne gre, vsak lahko samo sebi pomaga.

in glih zadnjič so me mal sekiral, da se moram najprej ralizirat, kokr stanovanje, dinar, avto ki bo grel  ... se pravi sebi pomagat, pol pa šele drugim, ker to kar se grem je kao kristusov komplex in to, kao drugim pomagat (in s tem seveda tudi sebi, ne vem če oklepaje tud vsebuje taisti komplex al ne. mogoče bodo pa tega poimenoval gapetov komplex ).
ampak je pa ena druga jeba klele na sceni.
sicer ne vem ker nisem realiziran in to, ampak ko se realiziraš (kao), takrat itak vidiš da je đabe drugim pomagat, ker so oni itak vsi za časom vsaj 100 let, in đabe izgubljat energijo, rajši se do daske realiziraš še na drugih nivojih in pol (če že moraš) pomagaš 'od gor', kao angel, mojstr, vodnik ... itd.
in glih v tem vidim cako, dokler si nerealiziran se ti sploh zdi vredno pomagat drugim (kar je bilo jezusovo glavno sporočilo mimgrede, ljubi svojega bližnjega kot samega sebe), se ti zdi sploh možno izvajat te 'utopične' in 'idealistične' ideje. čeprov mogoče niso drugega kot ponavljanje takih, ki so že bile poizkušane (vas ...) in (verjetno) glih zato tud nočem hitet pri (samo)realizaciji in to, čeprov bom zdej očitno vseen mogu mal bolj za fletom (zase) gledat kot pa za vasjo (za vse in seveda tud zame).
bomo vidl.

glih zadnjič so me sekiral ker sm prjavu da nisem popoln, da se trudim ... kot sizif mi je rekla, da se trudim ... pa v bistvu sem popoln, nič se ne rabim truditi, damo nedelovat moram, in tisto kar delam naredit 100% ... pa nism naredu ... in je bla štala.
otimizem je gut ... imho ... želja ni tolk fajn - (ne)delo je fajn ... premalo je da drugim želiš naj naj in ležiš skrižem rok ... če si pomagal sebi pomagaj še drugim ... bodi njihov služabnik ... lahko pomagaš samo sebi ... pomoje pa je idealno da svoje znanje in izkušnje deliš z drugimi - da pomagaš drugim in hrati sebi - srednja pot in to.

vse to mi ne diši po tem da bo šlo d izi wey - torej bo šlo d hard wey.
s totalnim zlomom vsega - se nam torej sploh še splača ubadat s tem da pomagamo drugim?
naj pomagamo le še sebi?

pomoje da še ne smemo vreči puške v koruzo.

" V: Iz prejšnjega ridinga vem, da je kvaliteta mojega angela Varuha Služenje. Bega me to, ker kar naenkrat v mojem življenju že lep čas ni ljudi, ki bi jim služila. Tako sem že nekaj časa usmerjena predvsem nase.
 O: Angel Služenja je stalen v tvojem življenju. Sedaj spoznavaš, da obstajata dve vrsti Služnja v eni vrsti nasprotja.
 Eno je služenje drugim in takrat tudi služimo sebi. Izjemen primer tega je Mati Tereza. Ko je služila drugim, je zbujala sebe, se je prebujala sama. Ko služimo sebi, pomeni, da si omogočimo ukvarjanje s seboj na duhovni ravni in dostikrat v tem uživamo. V tem samopopuščanju služimo sebi, vendar to istočasno služi vsemu človeštvu. Pozitivno samopopuščanje je: Ukvarjam se s seboj in s svojo duhovno rastjo, služim sebi. Jezus je tako dostikrat zapustil celo apostole in bil po 40 dni sam, kar je služilo vsem ljudem. Bolj ko (duhovno) rastemo, bolj pomagamo človeštvu.
 Tako se ti premikaš ven in noter iz ene v drugo obliko služenja. Pomembno je, zavedati se, v kateri vrsti služenja si vsak čas. Ko v tvojem življenju ni videti človeka, ki bi mu lahko služila, to očitno pomeni - ukvarjaj se s seboj, izkoristi to mirno obdobje. Ko pa želiš biti s seboj in se pojavi nekdo pred tabo, se premakneš iz tega stanja in služiš njemu. Vedno pa gre za Služenje.
 Očitno si v času, ko služiš sebi in se s tem pripravljaš na naslednji korak. Sedaj je tvoj čas molitve, meditacije, pisanje dnevnika - opazovanja vsega, kar se dogaja s teboj. izkoristi ta čas, saj ne bo večno trajal. Stvari se bodo spet premaknile. Verjetno celo kmalu."

ej tole me ma, da mam lepo za predelat

Zdej, kot prvo, bi jest lahko ugotavljala, kako se jest v downih počutim (oz, kako sem se v najhujšem downu počutila - ker tale tvoj opis se sliši precej down), če bi ga ravno doživljala

Quote:pa sploh nisem vedla kaj je, pa kako ven prit, nobene lučke ni blo nikjer, nobenega znaka, nič. Samo vedno bolj sem se krčila v sebe,  

no in tkole se že nekaj časa nisem počutila, zadnje čase se mi zdi, je blo vse lahko in vse mi je na en način zagotavljalo, da bo že še vse v redu  

Quote:Vidiš do tega sem prišla jaz ko sem padla v ta vakuum,  
Samo vedno bolj sem se krčila (...) v nič. Pa še s sabo nisem mogla stika vzpostavit...    

ampak tole mi je čist kontra, tole se mi zdi zelo v redu... se mi zdi, da gre za krčenje ego-dela tebe in to se mi zdi čisto super verjamem pa, da je občutek neprijeten, za ego   vakuum ne vm, razumem kot eno zlo umirjeno stanje, ki se zgodi, ko enkrat tolk velik stvari in situacij, s katerimi se ukvarjaš preratejo v šum v ozadju in nenadoma gane slišiš več, ker si samo še ti - vakuum je zame vzpostavitev stika s samo seboj in SAMO TI SI, potem se počasi zaveš sebe pa počasi začutiš boga, angele itd... dokler nisi enkrat spet med ljudmi
 
Quote: Pa sem ugotovila, da sem se ful oklepala ene stvari: tega, da moram razumet. Če je blo še tak bed, pa če sem razumela zakaj se kaj dogaja, mi je blo lažje (in potem sem tudi lahko sklepala, kaj lahko pričakujem, a ne? -sem imela nadzor).  


jaz sem tudi to ugotavljala vsa nezadovoljna. prav za malo se mi je zdelo, da si toliko razbijam glavo s stvarmi, ki niso drugega, kot cel kup enih prepričanj. prav razočaranje je sledilo iz tega zavedanja, kolk preveč razmišljam. kolk sem čutila, da ljudje od mene pričakujejo da sem intelektualno, razumno, inteligentno bitje, jaz pa, ki poskušam ta pričakovanja izpolnit, zdaj zaradi vseh prepričanj že sama zase, sem samo vedno bolj nesrečna, samo vedno bolj kompliciram in ni več preprostosti, ki mi je danes v ogromno tolažbo.
Ko sem se začela sama, po svoje (niti slučajno ne v stilu privzgojenega krščanstva) ukvarjat  z duhovnostjo - z ezoteričnimi besedili, npr. ko sem prvič brala Osvobajanje doma in sem si pri tem poskušala vestno pisat dnevnik, ugotavljat vzorce, razumet stvari, je bla pisanje moj anajbolj prečiščevalna tehnika... preprosto sm pisala in pisala da so me misli vodile do rešitve, ki je prišla kar naenkrat in semob zavedanju enih stvari, npletenih in zakompliciranih, ki sem si jih ustvarjala do zdaj, pa še vedno, redno jokala. Če zdajl epomislim nazaj: vse tisto pisanje, razglabljanje, vse to je bil ta razumski del in imela sem eno zaupanje, da me bo intuicija, oz moj višji jaz, nekaj pač, me bo vodilo, da bom pri zapisovanju misli vedno prišla s pomočjo asociacij - ki imajo po mojem dosti opraviti z odkrivanjem nečesa globjega v nas -  do tiste misli, ki bo vsebovala preprosto(added) rešitev, ki bo vsebovla širše razumevanje, da se mi bo kar naenkrat posvetilo: razmišljanje, ki vodi do mini razsvetljenjca. In danes to isto stvar velikokrat zmorem brez pisanja, in sploh hitreje, če delampo zgoraj opisanem postopku. Imam že toliko zaupanja in tud kot Thomas pravi, da nam vesolje al angeli al kdo že vedno odgovorijo, če vprašamo; tako vem, da če se bom naravnala na to, da iskreno vprašam, da iskreno hočem izvedet, zakaj se mi to dogaja, od kje je prišla taka reakcija, oz kaj je tisto, česar se moram zavedat, da me to ne bo več bremenilo, npr., potem se moram odpret, sprejet vse, kar od koderkoli hoče prit k meni, spustit vse, kar imam, da gre iz mene in v parih mislih se mi posveti tisto, kar sem iskala. In zdajle, ko se menda šele zares zavedam, da je tole res tko lahko in preprosto (preprostot totalno rula), sem zelooo hvaležna, za to možnost ..zelo (me je spet potolažila )!
ampak kadar nisem dovolj iskrena mi ne rata tko gladko.. in to zahteva več časa, več naravnavanja, ko sem enkrat pripravljena, je lahko res vprašanje ene minute, ne več tko, kot včasih, ko se mi je zdelo obvezno, da moram it nekaj druzga delat in pozabit na vse skupaj,  

In zdej nimam več potrebe po nadaljnjem obdelovanju tega posta. Si me z zadnjimi tremi, s katerimi si se name obračala zmotila čist &  i'm glad, that's over with, sem včeraj folk kombinirala skupej v eno, pa mi sploh ni ratal, ampak med temle pisanjem mi je pa zate pa zame ratal (končno spet, da nauš misnla  )

hvala