mind wrote on 16.10.2003 at 15:57:10:


Tale duhovno-duševni dualizem mi ne sede skup, pa tud pojma nimam kako bi se lahko odražal skoz koncept duš dvojčic. Moram moora še enkrat prebrat, da vidm, kakšno duhovno osnovo   ma komplementarnost na duš(ev)nem  nivoju.

mind wrote on 14.10.2003 at 20:20:24:

Lastnost mogoce, pa se to je, vsaj kar se mene tice se precej nedokazano in utemeljeno predvsem z velikim egom.

Zdaj ali je to odlika ali ni odlika, je pa po mojem se najbolj odvisno od tvojega sistema vrednot.

Quote:

Carlu Jungu je ob pogovoru nek indijanski poglavar povedal tole:
"Vedno nekaj iščejo.  
Kaj neki iščejo?
Belci vedno nekaj hočejo.
Vedno so napeti in nemirni.
Ne vemo, kaj bi radi.
Zdi se nam, da so nori."

Lilith wrote on 05.11.2003 at 09:52:20:

Tudi indijanci niso (bili) vsi enaki. Indijanec Joe je bil naprimer še bolj nor, kot belci

Poglavarjeve besede so le v razmislek in v pomoč pri zavedanju nečesa, česar se morda (še) ne zavedamo.
Če malo pomislim, bi lahko tudi sebe uvrstil med tiste "nore belce"  8)

Iz vidika biorgonomije sta dusi dvojcici ista energija v dveh izrazih. Kadar sta taksna komplementarna partnerja skupaj ali povezana z brezpogojno ljubeznijo, se jima obema dvigne nivo energije in v telesu ni vakuuma, ki bi ga lahko napolnila bolezen. S svojo blizino drug drugega zdravita. Vendar lahko pri zivljenju s komplementarnim partnerjem pride do velikih problemov in stisk, ce nista oba na to pripravljena (sicer je tako v vsaki zvezi, v zvezi med komplementarnima partnerjema pa se zaradi njune mocne povezanosti to se mocneje izrazi). Komplementarna partnerja sta sicer ena energija, ne pozabi pa, da imata razlicne izraze (zdruzitev dus dvojcic ni zlitje identitet, temvec globoka izmenjava energije in izkusenj). Kljuc je v brezpogojni ljubezni, najprej do sebe, nato do partnerja. Biorgonomija pravi, da imamo samo enega komplementarnega pratnerja, eno duso dvojcico, ki pa je lahko oseba nasprotnega ali istega spola, enake ali drugacne starosti,... lahko tudi, da nasa dvojcica ne biva v telesu, temvec tam kjer pac biva energija, kozmos,... takrat se lahko vseeno zdruzimo z njo preko brezpogojne ljubezni in izkusimo enake "profite" skupnega bivanja. Po drugi strani pa Michäel Omrääm Ivanhov pravi, da dusa dvojcica, ki ni utelesena, zaradi hrepenenja po zdruzitvi z nami naseli nekoga, ki je v nasi blizini, in jo v njem potem prepoznamo. Cim pa zacnemo z osebo imeti telesno-spolno razmerje, je dusa dvojcica razocarana in osebo zapusti. Takrat nastopi "streznitev" in dokler se ne naucis prave ljubezni do duse dvojcice, gres skozi veliko takih srecanj. Tu sta dve teoriji, ki sem jih zasledila. Osebno pa mislim, da ceprav imamo samo eno duso dvojcico, spoznamo v zivljenju veliko ljudi, ki so nam blizu in v katerih prepoznamo tistega naravnega bozjega otroka in najdemo z njim stik. Ko spoznas enkrat svojo duso dvojcico, odkrijes zanimive stvari tudi o sebi. Dolocene stvari, ki ti prej niso bile nikoli jasne, se razjasnijo; morda ti je bil vedno vsec prav ta tip moskih, pa nikoli nisi vedela zakaj, ipd. Anatha Pot v svetlobo gre skozi temo.

(Skopirano od ene članice z luninega foruma)

Quote:

meni tole potegne na tisto varianto: na svetu imamo 7 milijard duš dvojčic
"nehej sanjat pa izboljšaj odnos do geografsko najbližjega ti človeka"    

p.s. u zdaj vidim, da je zgoraj še ceu tekst (torej ne poznam konteksta)

Quote:

pol se ti pac ne splaca vlagat truda in energije v nekaj kar je ze v naprej usojeno na propad, kot npr. iskanje vode v fatamorgani.

boljs je da zacnes kultivirat (gojit) odnose na vecni in ne na minljivi podlagi/osnovi.

Quote:

aja, sej res.

(ne vem zakaj te pol tok skrbi, da bos zapuscena)