pevka wrote on 09.10.2003 at 14:32:17:


Lubica moja, prav imaš! Res sem brcnil v temo!

A ni zanimivo, da imam knjigo Biorgonomija ravno ta čas v branju?!

Torej z dušo dvojčico nimam kaj početi, dokler mi ego dela kot ferrari v Monzi? Ja valda, saj to bi mi bilo lahko jasno...

Pevka, hvala, da si mi pomagala par stvari razjasniti.

P.S.: Kaj pa, če sva midva duši dvojčici?

Mene pa zanima nekaj drugega:

če pravi učinek bivanja dveh duš dvojčic skupaj dosežemo šele takrat, ko oba zradirata svoj ego, ali to ne pomeni, da je lahko vsakdo naša duša dvojčica?

Namreč, če smo sposobni nekoga sprejeti takšnega, kot je, brez potrebe po spreminjanju, še več, celo brez odpora do sprejemanja, a ni potem vseeno, koga sprejemamo oziroma smo z njim v odnosu?

Mi zna kdo odgovoriti na to? Pevka?

Ok, po čem pa spoznaš, da je nekdo tvoja duša dvojčica?

Po seksualnem, mentalnem, čustvenem, psihološkem, duhovnem in še kakšnem ujemanju?

Ampak, a niso ravnokar naštete kategorije stvar ega?

In če nekaj deluje znotraj ega (v tem primeru pojav duše dvojčice), je vendar vse privid, minljivo.

Bom vprašal drugače: zakaj že imamo sploh ego, če se ga pa vsi kao otepamo?

Če se komu še da brat... tule je en članek, meni se zdi kar smiselno - duše dvojčice niso nič posebnega, to, kolikor se z nekom povežeš na ravni duše je odvisno od tvoje odprtosti:

http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030805130432689


Drugače pa Shirley MacLaine v knjigi Camino razlaga dve različni razmerji (upam da sem si prav zapomnila):
- partnerska duša (soulmate?) je tista tvoja druga polovica, ki je bila razcepljena na Atlantidi
- duše dvojčice (twin flame?) pa so duše, ki so skupaj dale skozi več različnih življenj in druga drugi pomagajo pri duhovnem razvoju

Pri nobeni ni nujno, da bo ta duša tudi tvoj partner.
Je pa Shirley vprašala svojega vodnika, ali je njena partnerska duša trenutno inkarnirana na zemlji. Odgovor je bil NE, ter da je ravno to razlog njenega tako vnetega 'duhovnega iskanja'.  

m wrote on 13.10.2003 at 10:35:22:



Marjanca, hvala! Lep dan ti želim, Pevka

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=spolnost;action=display;num=10457...

Duša dvojčica je smiselna zaradi sestopa. Iz kje, od kje, od kod in kam, boste vprašali...

Sam se po moje enostavno ne moraš vrteti v krogu in kr vsakega jemati kot dušo dvojčico, ker nisi Bog. Na eni točki enostavno sam več ne zmoreš in ne želiš sam, zato se tudi srečaš s tistim, s katerim si pomagata skozi karkoli je že tvoje/vajino poslanstvo bilo. Tole je tud odgovor o vprašanju, ali ni brezsmiselno na koncu koncev, če ti je lahko pravzaprav vsak ta duša dvojčica.

Ne, če ljubiš, ni nesmiselno!

Bardo_Thodol wrote on 13.10.2003 at 10:06:31:


Lahko da je tud tko, tako vedenje ti nč ne pomaga, ker se po moje balsata ne moreš znebit sam po seb pa stopit v odnos z vsemi ostalimi kot eno z enim, brez dvojnosti.  Balasta se lahko po moje znebiš ravn skoz to dvojnost na način, kot ga je gape opisov.  Tle ni nobene posebne idile, še  posebej, ker je pot skoz 'dušo dvojčico' še posebej naporna, ker  je treba odnos pedenat na vseh nivojih tkorekoč hkrat paše vzjemno povrh,  ker če ne se takoj pokaže, da si kje zaciklal. In če si se, ni nobena bližnjice, se da it naprej le , če gresta naprej oba. Če začneš znova pa z drugmu nikol ne veš za zihr, da se ne bosta za ciklala kje čist  brez veze, kjer sta se prejšnjo 'dušo dvojčico' pokrila z lahkoto pa brez ostanka. Idila je kvečjem v skupnem  prepričanju, da je za oba  edin taka pot možna in zarad tega tud edina prva in da zato ni nobenga dvoma, da bi  jo dve  duši ne zmogli opravit. Ta pot seveda ne izključuje tud drugih poti, jest bi jih pogojno imenoval religioznih, ki pa so v bistvu iste samo  bolj enostranske, saj je bog  svojga bremena  že odrešen te zato  lahko pomaga odrešit na način način, da sprejme tvojga. Tega  'duši dvojčici' ne zmoreta druga drugi nardit  in   za tisto dušo, ki  drugo namerava  obremenitnit s to  božansko nalogo ne da bi ji hkrat omogočal  sprejemat tud samo  sebe, je  res boljš, da se ji na daleč ogne.