Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 3 4 5 6 7 ... 11
(Read 42406 times)
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: simptomi religioznosti II
Reply #60 - 24.03.2003 at 12:01:58
 
mind wrote on 23.03.2003 at 23:18:22:
Arhetipi so podedovani z možgansko strukturo, ki jo človek z rojstvom prinese na svet.

viš, jest temu rečem, da so to osnovni vzorci, ki jih človek prinese v inkarnacijo.
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
mind
5
*****
Offline

Always remember Krishna
and never forget Him
!
Posts: 686
MB
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #61 - 24.03.2003 at 12:44:28
 
Quote:
Mislim, mind, da maš ti eno dilemo,  katero religijo bi v se skupno postlo ulegu.


od kje pa to... ???  Nisem nikoli imel pomislekov kateri religiji bi se "predal". V bistvu nikoli nisem niti imel prevelike želje se v tej smeri sploh kaj "frustrirat" (po tvoje) ampak me je preprosto Aryan vzpodbudil. In sedaj, ko to želim tud praktično izkusit nimam nobenih pomislekov o izbiri religije.


Quote:
V takem primeru ma človk na izbiro: al  tolk potreben rata, da mu je tobra taprva, ki slučajno mim pride, al pa jo  v fantazijo/transcednco zmistificira/transedentira. Oboje je v psihološkem stanju frustrirajoče, zato so take dvomljice/omahljivce, ki so si za prakticiranje religioznih ljubezenskih potreb  postavil previsoke intelektulane  standade


Titud, nevem v katero skupino ti mene uvrščaš ampak naj povem, v čem se razlikujem od tega tvojega fanta. Za razliko od njega jaz nisem nikoli čutil tako velike potrebe po "punci" ampak sem preprosto živel brez nje, vse dokler mi ni prekrižala poti ena "lepotica" in sedaj bi jo pač rad "sprobal". Da nisem tako zelo potreben dokazuje tudi to, da bi jo rad najprej spoznal (od zunaj), se spoznal tudi z njenimi "sestrami" in se šele potem ulegel z njo v posteljo. Upam da razumeš razliko.

Torej jaz nisem nikoli iskal punce, je kar ona mene našla.

Tudi nevem kaj mislis z drugo možnostjo...."v fantazijo zmistificira"  ???

Sem pricakoval, da bo kdo komentiral moje špekulacije glede skladnosti religije (religioznosti nasploh in ne neke določene) , magije, ter predvsem način doseganja rezultatov (simptomi religioznost, učinki magije ). Nikoli pa nisem rekel, da so rezultati enaki saj magija ne upošteva "ljubezenskega" odnosa. Le način doseganja (z vplivanjem na psihično sliko, vplivati na realnost) se mi zdi podoben.




LP



Back to top
 

Hari bol
 
IP Logged
 
mind
5
*****
Offline

Always remember Krishna
and never forget Him
!
Posts: 686
MB
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #62 - 24.03.2003 at 12:46:45
 
Quote:
viš, jest temu rečem, da so to osnovni vzorci, ki jih človek prinese v inkarnacijo.



so po tvoje ti osnovni vzorci "pridobljeni" ali "dobljeni" ?



LP
Back to top
 

Hari bol
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #63 - 24.03.2003 at 12:54:27
 
'Sprotno tehanje' jest vidm v sposobnosti neke religije, da tudi skoz njene simbole in dogme vzpostavlja živ stik z nezavednim v posmezniku. Ker so arhetipske vsebine kompleksne, rabjo na zvestnem nivoju eno formo,  skoz katerega se vrednostno, prostorsko in časovno organizirajo. Vzhodne religije so ta problem zajele v razmerju med karmo in darmo, ki je ohranu svojo živost za posameznika skoz  štiritisočletni zgodovino, zdaj pa svojo živost izkazuje še izven svojga civilizacijskega okolja. Zadnjič sem zasledu dober opis tega, kako se je budizem iz mistične in fantazijske indije v šestem stoletju nenasilno razširu med pragmatične/praktične kitajce.

Podobnih primerov bi blo po moje dost možno najt tud v najbolj vitalnih obdobjih krščanstva, ki jih seveda ni za enačit z obdobji širjenja vere z ognejm in mečem. Tak vitalizem premore le religija, ki svojga vitalizma ne gradi na (prisilnem) ponotranjanju  okostenelega tradicionalizma ampak le na vsakokratnem osmišljanju  psiholoških vsebin, ki spontano (nagonsko) vrejo iz človekove notranjosti.

Take vsebine niso nujno tako kaotične in slepe, kot jih imajo tradicionalizirane  religije skušnjavo prikazat,  ampak  se v njih kaže ena notranja  urejenost. Prav na to arahično tipiziranost oz.  urejenost  nezavednega pa jung opozarja, ko odraze te urejenosti išče v mitologiji in religioznem  izročilu. Se pravi, da naj ne bi bla  finta religije v ponotranjanju vesrkih resnic skoz dogme in simbole, ampak da preko njih  človeku šele  omogoči, da z notranjim/nezvednim  čim bolj avtentično, a hkrati tudi varno komunicira. Najbolj varno (s stališča verske skupnosti/občestva/cerkeve) seveda je, da se tradicijo ponotranji brez žive avtentičnosti, ampak ceno izgube avtenčnisti na račun pretiranega zaščitništva plačata tako posamznik kot cerkev, ker izničta  religiozni naboj, ki ju edini lahko drži skupaj.

'Skrbno tehtanje' jest razumem bolj kot naravno zaščito proti zastranju  dogem in simbolov kot pa argument  za njihovo nepotrebnost oz. za dokaz nujnosti  njihove kratkotrajnosti.
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #64 - 24.03.2003 at 13:27:53
 
Gelj, mind, brez zamere, če se ne identificarš s tistim, kar ti jest pripisujem. Vzem to za eno projekcijo mene nate, saj itak takrat, ko pišemu o neku drugmu, s tem največ povemo o seb. Smiley

O tej pridobljenosti/dobljenosti vzorcev, ki so prinešeni v inkarnacijo: so oboje. V obliki nezavednega so dobljeni  in se šele skoz proces ozavšečanja se pridobivajo. Ampak se jeba z ozaveščanjem šele začne, ker ozaveščno povratno vpliva na nezavedano, s tem pa se spreminja  struktura vrojenega, tko da vrojeni vzorci v bistvu niso nič fiksnega. Med zavednim in nezavednim poteka ena vzajemno vplivanje, čeprav vsaka ostajata v svoji kvalititeti in ma  vsak 'plan' svoje standarde, korespodenca pa pa poteka zelo subtilno in neenoznačno. Nekaj te korespodence je mogoče vzpostvavit skoz simbole, alegorije, sanje in druge dost subtilne mehanizme, na katere mamo na srečo in hvalobogu bolj malo zavestnega vpliva.

Glede prisotnosti/odostnosti ljubezni kot razlikovalnega faktorja med religijo in magijo: jest nisem prepričan, da se da magijo zganjat brez ljubezni.  Bistvo ljubezni je v brezpogojnem dopuščanju vzajemnega učinkovanja. Dopuščanju  nezavega,  da vpliva na zvedno in pristajanje na to, da se ti bo zrad tega spremenila tud struktura nezvednga. To je v bistvu magija, samo da magija ta notranji psihični   proces projicira v zunanjo materialno stvarnost, ki se pokorava isti duhovni logiki. Religija v to zunajo stvarnost vključuje tud  sočloveka in skupnost, kjer se ti duhovni procesi odražajo  skoz občestvo oz. v  duhovnih  razmerjih med ljudmi. Zato ljubezen v religiji dobi le  bolj personificirano obliko kot jo ima v magiji.
Back to top
 
 
IP Logged
 
mind
5
*****
Offline

Always remember Krishna
and never forget Him
!
Posts: 686
MB
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #65 - 24.03.2003 at 17:38:22
 
Quote:
Glede prisotnosti/odostnosti ljubezni kot razlikovalnega faktorja med religijo in magijo: jest nisem prepričan, da se da magijo zganjat brez ljubezni.  Bistvo ljubezni je v brezpogojnem dopuščanju vzajemnega učinkovanja. Dopuščanju  nezavega,  da vpliva na zvedno in pristajanje na to, da se ti bo zrad tega spremenila tud struktura nezvednga. To je v bistvu magija, samo da magija ta notranji psihični   proces projicira v zunanjo materialno stvarnost, ki se pokorava isti duhovni logiki. Religija v to zunajo stvarnost vključuje tud  sočloveka in skupnost, kjer se ti duhovni procesi odražajo  skoz občestvo oz. v  duhovnih  razmerjih med ljudmi. Zato ljubezen v religiji dobi le  bolj personificirano obliko kot jo ima v magiji.


titud:

Jaz pri Slavinskem nisem zasledil, da bi omenjal ljubezen, kot pogoj za prakticiranje magije (in doseganje željenega) medtem ko si  religijske prakse (in doseganje željenih učinkov) ne morem predstavljat brez ljubezni. Poleg tega lahko magijo lahko uporabiš oz. bolje rečeno "zlorabiš" (črna magija) medtem ko religijoznosti in njenih učinkov pomoje ne moreš "prelisičiti". In tukaj jaz vidim to razliko. Namreč jasno nam je (vsaj približno) kaj ljubezen je. In kako lahko npr. zlorabiš "religijo" če pa temelji na ljubezni, ki je ni mogoče "prelisičiti" ? In, če ni ljubezni tudi verjetno  ni pravih religioznih učinkov ( mogoče se lahko pojavijo kaki drugi simptomi, brez "pravih" rezultatov). In s  "pravimi" mislim na takšne rezultate ki jih sama religija "obljublja". Magija pa deluje (njeni rezultati) kjerkoli in v katerokoli smer. Problem je pač  (za tiste npr. ki magijo uporabljajo v zle namene) zakon karme, tako da bojazni pred dogoročnim izkoriščanjem le-te verjetno ni. No zdaj sem se že mogoče oddaljil, vglavnem zanima me v čem  ti vidiš razlikovalni faktor med magijo in religijo.




LP
Back to top
 

Hari bol
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #66 - 24.03.2003 at 20:01:58
 
Hi,

Arhetipi so osnovni principi zivljenja. Obstajali bi tudi, ce cloveka ne bi bilo. So absolutni, tako kot je absolutno zivljenje samo. Ko bo izginilo zivljenje bodo arhetipi zadnji znak zivljenja, ki bo izginil, saj so bili ob stvarjenju vir, iz katerega se je zacel viti tok zivljenja na svoji poti stvarjenja navzdol v fizicni plan.

Zato so znotraj posameznih aspektov zivljenja, ki jih posamezni arhetipi predstavljajo vsepotentni.

Edino, kar se pri arhetipih spreminja med posameznimi religijami in civilizacijami, ce lahko tako recem, je njihova intelektualna oblika na nivoju Plotinove dus duse, kar je cist razumljivo.

Zato se tudi rece, da tisti, ki zanicuje tuje bogove zanicuje tudi svojega, saj imajo vsi bogovi isti izvor. Jung bi rekel iste arhetipe, ceprav mislim, da jih on (vsaj po Titudu) ne steka tako, kot sem jaz to napisal

Naj se recem, da se v zahodni tradiciji za kontaktiranje arhetipov posluzujejo nadangelov.
Lahko bi celo rekel, da so nadangeli njihov aktivni princip, kanal, ki ti omogoca ali pa onemogoca, odvisno od posameznika, da iz sfere dus duse vstopi pac tja kamor zeli.
Zaradi tega so tudi oni npr. v svoji intelektualni obliki v sferi dus duse znotraj ene tradicije absolutni.

To so tisti globji prakticni aspekti tudi krscanske vere, in samo od posameznikove prakse je odvisno ali bi ga na temu forumu klasificirali kot mistika (osebo, ki je z rezultati omejena zgolj na mikrokosmos) ali maga (osebo, ki je sposobna skanalizirat tok zivljenja tudi v makrokosmos). Namrec, tako mistika kot magija sta del vsake religije, ki je vredna tega naziva. Tu zahodne verske prakse, sploh RKC kot veja, ki premore se najvec notranje globine in znanja znotraj krscanstva, ni nobena izjema.



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #67 - 25.03.2003 at 08:30:51
 
Quote:
Magija pa deluje (njeni rezultati) kjerkoli in v katerokoli smer. Problem je pač  (za tiste npr. ki magijo uporabljajo v zle namene) zakon karme, tako da bojazni pred dogoročnim izkoriščanjem le-te verjetno ni. No zdaj sem se že mogoče oddaljil, vglavnem zanima me v čem  ti vidiš razlikovalni faktor med magijo in religijo.


Kaj pa je ljubezen drugega kot idealen proces sprotnega šlihtanja karme in dharme? Eno totalno zaupanje v vračanje dobrega z dobrim in zlega z zlim?

Magija lahko da ima namen ta zakon 'prelisičit', toda to zaveranost v 'odsotost' ali pa vsaj 'zamik' povratnega učinka spremebe makrokozmosa na mikrokozmos je v bistvu samo samoprevra  ega, da se  enako kot  z magičnim učinkom na okolico  lahko začit tud  sebe od posledic teh magičnih učinkov. Tako samoprevaro naša civilizacija goji tud do v makrokozmosu delujočih strojev oz. tehnologije, ki so sodoben izraz naše magijske dejavnosti: pa še kako deluje povratno na naš mikrokozmos. Ne seje smrti v iraku tehnologija, ampak  njen povraten destruktiven vpliv na našo psiho, kjer se samo odslikava  odsotnost namena ljubezni, v kateri je  bla ta tehnologija sproducirana. Skratka, magija je lahko učinkovita brez ljubezni, amapk  njeni učinki sami  sebe  nevtralizijo tkorekoč sproti, čeprav gojimo samoprevaro, da to ni isto, če na nekom drugem al pa clo na naslednjih generacijah.

Popolnoma isto je z religijo. Religiozen sistem  se lahko  čist učinkoviito ohranja in vzorno deluje le na podlagi strahu, sovraštva  in represije, tkorekoč brez ljubezni. Ampak tak sistem je nekreativen in to je začetek konca njegoveva občestva, se bo slej ko prej sesul vase zarad nedinamičnosti   religioznega naboja njegovih članov, ki ga lahko daje samo ljubezen.


Quote:
Arhetipi so osnovni principi zivljenja. Obstajali bi tudi, ce cloveka ne bi bilo. So absolutni, tako kot je absolutno zivljenje samo. Ko bo izginilo zivljenje bodo arhetipi zadnji znak zivljenja, ki bo izginil, saj so bili ob stvarjenju vir, iz katerega se je zacel viti tok zivljenja na svoji poti stvarjenja navzdol v fizicni plan.


Jung ugotavlja, da ni mogoče določit, kje se konča psihična/duhovna   in začne fiziološka podlaga arhetipov. Arhetip je v bistvu oboje, v tem je pa tud jamstvo nejgove avtentičnosti. Arhetip je v bistvu v nekaj fizičnega zakodiran duh, ki se ga  življenje skozi psihične procese zavednega/nezavednega prebuja nazaj v duha.  Je tko v življenju spet duh, tko kot je bil preden se je zakodiral v fiziološko osnovno človeka. Zato je  dovzeten na  fizičnima pomagala kot  simboli in rituali, ki  na fiziološki (vizualen, gibalen)
način 'obudijo' njegovo duhovno pojavnost. Zato so angeli in druge mitske osebnosti hkrati  vizualno telesne, a hkrati nematerialne oz. netipično materialne.      
Back to top
 
 
IP Logged
 
mind
5
*****
Offline

Always remember Krishna
and never forget Him
!
Posts: 686
MB
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #68 - 25.03.2003 at 11:30:56
 
Quote:
Popolnoma isto je z religijo. Religiozen sistem  se lahko  čist učinkoviito ohranja in vzorno deluje le na podlagi strahu, sovraštva  in represije, tkorekoč brez ljubezni.


Titud, zakon karme kot sam praviš deluje vedno in vseposod in deluje na posameznika (in posledično tudi na družbo) pa sploh ni važno ali se ta ukvarja z magijo ali "religijo". Skupno točko teh dveh pojmov jaz vidim samo v načinu izvajanja, namreč, z vplivanjem višjih nivojev na nižje oz. uporabo misli in emocij za izvajanje želenih rezultatov na fizičnem planu. Mogoče lahko celo rečem, da religija uporablja magijo za dosego ciljev. (kot končni cilj je npr. večna ljubezen z Bogom, spoznanje Absoluta, razsvetljenje, bla,bla...) Religija in njena praksa je pomoje veliko širši pojem in se neposredno ukvarja z "posameznikom" v smislu njegovega približevanja "cilju", magija pa ji pri tem lahko odlično služi kot sredstvo za dosego željenega.




LP
Back to top
 

Hari bol
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #69 - 25.03.2003 at 13:49:57
 
Quote:
To so tisti globji prakticni aspekti tudi krscanske vere, in samo od posameznikove prakse je odvisno ali bi ga na temu forumu klasificirali kot mistika (osebo, ki je z rezultati omejena zgolj na mikrokosmos) ali maga (osebo, ki je sposobna skanalizirat tok zivljenja tudi v makrokosmos). Namrec, tako mistika kot magija sta del vsake religije, ki je vredna tega naziva.


Mistika pa magija se  uporabljata  v pri prakticiranju vsake žive religije, to je jst dobr povedal.  Zgodovinsko gledano bi jih celo težko najt izven religioznega konteksta, od religije jih je mogoče razločit le tako, da se napr. 4000 let staro egičanska magijo zaslediti tako v tedanjem religioznem obredju kot v kasnejšem antičnem in še kasnejšem krščanskem, da o integriranju  poganske magije v razne svetovne religije niti ne govorim posebej.   Razne herezije so prav poudarjale te poganske magične kompomponente, saj so ble zarad njih dost bolj sugestivne kot glavni tok religije. Religije so magijo pa misitiko postavljale  v svojo 'službo' in če so skupaj dajale žive in praktične napotke  za človekovo posvetno in duhovno orinentacijo v konkretnem času in prostoru, so druga drugo  ohranjale stoletja in tisočletja. Gre za medsebojno  prežemaje religoznih ciljev in mistično/magijskih praks, ki je ekvivalnetno prežemenju zavednega in nezavednega,  razuma in čustev, intelekta in intuicije na osebnem psihičnem naivoju. Nikol ne veš točn , kje se konča eno in začne drugo in kdo na koga bolj vpliva, rezultanta  medsebojnih učinkovanj  pa sme bit  le pozitien, ker se psihično/duhovno lahko  odvija le v  pozitivnem polju življenja. Kar pa je v tem polju, se itak odvija v polju ljubezni kot edinemu garantu pozitivne razrešitve odnosa med karmo in dharmo, ki določa tvojo usodo.

     
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #70 - 25.03.2003 at 19:39:39
 
Titud,

Mislm, da ga je Jung tukaj precej mimo udaril.

Titud quote:
Jung ugotavlja, da ni mogoče določit, kje se konča psihična/duhovna   in začne fiziološka podlaga arhetipov. Arhetip je v bistvu oboje, v tem je pa tud jamstvo nejgove avtentičnosti. Arhetip je v bistvu v nekaj fizičnega zakodiran duh, ki se ga  življenje skozi psihične procese zavednega/nezavednega prebuja nazaj v duha.  Je tko v življenju spet duh, tko kot je bil preden se je zakodiral v fiziološko osnovno človeka. Zato je  dovzeten na  fizičnima pomagala kot  simboli in rituali, ki  na fiziološki (vizualen, gibalen)
način 'obudijo' njegovo duhovno pojavnost. Zato so angeli in druge mitske osebnosti hkrati  vizualno telesne, a hkrati nematerialne oz. netipično materialne.

Namrec, ocitno je Jung v svojih teoreticnih izvajanjih izhajal iz predpostavke, da se zivljenje razvijalo iz fizicnega navzgor. Vsaj tako ga ti interpretiras. Dejansko v arhetipih ni popolnoma nic fizioloskega.
Ne smes narediti napake, ki jo je Jung in preko njega tudi ti naredil s tem, da je arhetipe poistovetil z njihovo intelektualno obliko.
Namrec, moras vedeti, da se je zivljenje razvijalo od enega (Boga) navzdol, do arhetipov pa je prislo, ko se je zacelo zivljenje formirati na svoje posamezne aspekte.
To isto zivljenje z vsemi svojimi aspekti, ki jih predstavljajo arhetipi bi lahko obstajalo samo na planu duha, brez fizicnega plana, brez plana dus duse, tudi brez plana duse, ce si lahko zopet izposodim Plotina.
Arhetipi niso popolnoma nic odvisni od plana duse, plana dus duse in fizicnega plana.

Arhetipi so predstavljeni na videz kot snovna bitja samo iz popolnoma psiholoskega efekta. Namrec, ker govorimo o religiji kot kolektivnem gibanju je le-ta morala na ta nacin poskrbeti tako za ljudi, ki nimajo popolnoma nic razvite sposobnosti za vsaj malce abstraktnega, pa da imajo vseeno kaksno korist od abstraktnega, saj se vsakemu ze takoj na zacetku pove, da angelcki nimajo ritke in zato ne jejo in potem se vsi smejimo, ceprav je s tem v bistvu povedana velika modrost itd., itd., da dam tak malce smesen primer iz mojega otrostva.
Po drugi strani pa je dalo navodila tudi tistim bolj duhovno odprtim, kako narediti prvi intelektualni korak.
Namrec, prvi korak do arhetipa naredis v sferi dus duse, kjer so simboli se v tistem osnovnem pomenu se kako pomembni, pa zato rabis njihovo natacno obliko. Ta oblika pa je pac odvisna od tradicije, ki ji posameznik pripada in je znotraj nje absolutna.

Vendar, ce se v svojih teoreticnih naprezanjih  razumeti arhetipe naslanjas na njihovo intelektualno obliko v sferi dus duse bos popolnoma zgresil, saj arhetipi po svojem bistvu ne pripadajo tej sferi.
Ta oblika je pomembna samo v prakticnem smislu, ki pa Junga ocitno ne zanima prevec.



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #71 - 25.03.2003 at 19:46:14
 
Titud,

Mislm, da ga je Jung tukaj precej mimo udaril.

Titud quote:
Jung ugotavlja, da ni mogoče določit, kje se konča psihična/duhovna   in začne fiziološka podlaga arhetipov. Arhetip je v bistvu oboje, v tem je pa tud jamstvo nejgove avtentičnosti. Arhetip je v bistvu v nekaj fizičnega zakodiran duh, ki se ga  življenje skozi psihične procese zavednega/nezavednega prebuja nazaj v duha.  Je tko v življenju spet duh, tko kot je bil preden se je zakodiral v fiziološko osnovno človeka. Zato je  dovzeten na  fizičnima pomagala kot  simboli in rituali, ki  na fiziološki (vizualen, gibalen)
način 'obudijo' njegovo duhovno pojavnost. Zato so angeli in druge mitske osebnosti hkrati  vizualno telesne, a hkrati nematerialne oz. netipično materialne.

Namrec, ocitno je Jung v svojih teoreticnih izvajanjih izhajal iz predpostavke, da se zivljenje razvijalo iz fizicnega navzgor. Vsaj tako ga ti interpretiras. Dejansko v arhetipih ni popolnoma nic fizioloskega.
Ne smes narediti napake, ki jo je Jung in preko njega tudi ti naredil s tem, da je arhetipe poistovetil z njihovo intelektualno obliko.
Namrec, moras vedeti, da se je zivljenje razvijalo od enega (Boga) navzdol, do arhetipov pa je prislo, ko se je zacelo zivljenje formirati na svoje posamezne aspekte.
To isto zivljenje z vsemi svojimi aspekti, ki jih predstavljajo arhetipi bi lahko obstajalo samo na planu duha, brez fizicnega plana, brez plana dus duse, tudi brez plana duse, ce si lahko zopet izposodim Plotina.
Arhetipi niso popolnoma nic odvisni od plana duse, plana dus duse in fizicnega plana.

Arhetipi so predstavljeni na videz kot snovna bitja samo iz popolnoma psiholoskega efekta. Namrec, ker govorimo o religiji kot kolektivnem gibanju je le-ta morala na ta nacin poskrbeti tako za ljudi, ki nimajo popolnoma nic razvite sposobnosti za vsaj malce abstraktnega, pa da imajo vseeno kaksno korist od abstraktnega, saj se vsakemu ze takoj na zacetku pove, da angelcki nimajo ritke in zato ne jejo in potem se vsi smejimo, ceprav je s tem v bistvu povedana velika modrost itd., itd., da dam tak malce smesen primer iz mojega otrostva.
Po drugi strani pa je dalo navodila tudi tistim bolj duhovno odprtim, kako narediti prvi intelektualni korak.
Namrec, prvi korak do arhetipa naredis v sferi dus duse, kjer so simboli se v tistem osnovnem pomenu se kako pomembni, pa zato rabis njihovo natacno obliko. Ta oblika pa je pac odvisna od tradicije, ki ji posameznik pripada in je znotraj nje absolutna.

Vendar, ce se v svojih teoreticnih naprezanjih  razumeti arhetipe naslanjas na njihovo intelektualno obliko v sferi dus duse bos popolnoma zgresil, saj arhetipi po svojem bistvu ne pripadajo tej sferi.
Ta oblika je pomembna samo v prakticnem smislu, ki pa Junga ocitno ne zanima prevec.



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
stojchi
Ex Member




Re: simptomi religioznosti II
Reply #72 - 25.03.2003 at 20:29:44
 
Človek se kar težko prebije skozi tako obilno produkcijo misli.
Ker vidim, da se v svojih razpravah precej naslanjate na C. Junga Kaj pravite na tale njegiv citat objavljen na pozitivkah, kot misel tedna?

Tvoje srce

Tvoj pogled bo postal jasen samo takrat, ko boš pogledal v svoje srce. Shocked
Kdor gleda navzven, sanja. Kdor gleda navznoter, se prebudi. Wink

Carl Jung

Še nekaj o pranju možgan.

Naši možgani so skozi tisočletja odmika od sebe, od svojega bistva že tako sprani, da ni već kaj prati Grin

Glede Boga
Če si Boga predstavljamo kot veliko hidrocentralo, ki proizvaja električno energijo, gre ta nergija preko transformatorjev v velike transformacijske centre, ti dalje v manjše, pridejo do našega mesta, do našega stanovanja, in gre naprej po žicah do žarnice. Mojster Maharaji pravi zase, da je samo ta žarna nit, ki omogoča, da tisti, ki si tega res želijo vidijo to, česar drugi znotraj sebe pač ne morejo, ali želijo.
Preprosto Grin
ali kakor je prelepo zgoraj povedal naš dragi Karel Jung. Wink
več lahko zveš v Moji zgodbi z Maharajijem na pozitivkah
http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20021225165706813


Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #73 - 26.03.2003 at 11:20:22
 
Jst, stalno mam slabo vest, da si po svoje prikrajam, kar naj bi jung trdu. Ampak se bom počas nehov sekirat, ker v bistvu ne gre gre zato, kaj je on mislu, ampak zato, kaj  jest mislm, da je mislu in da so  tvoji komentarji pravzprav namenjeni men ne pa njemu. On jih ne rab več, tud se ne gremo eno dodajanje znaj v zakladnico znanosti ampak si pomagamo ene stvari zastopit z izmenjavo skupnega izkustva. Gre torej zato, da je taka moja izkušnja junga in da ga očitno ne znam drugač štekat, tud če ga narobe in da ma zato ta  narobe en svoj  prov.

Men je jung bliz, ker kljub svojmu misticizmu pa magiji, ki jih je vpletu v sojo psihoanalitično teorijo in predvsem prakso, iskal podlago psihičnega v fizičnem. Temu pa se zgodi nekje en mističen prehod v psihično/duševno, ki ma od fizičnega ena drugo kvaliteto. Res pa je, da bi ga lahko tud tko  štekov, da je zaradi vzajemnih  vplivov  duševnega in  fiziološkega   (zavednega na nezavedno in obojega na fiziološko osnovo psihe) težko določit, kdo je prazvprzav prvi vzork oz. cosus prima.  (V poznih letih je  rešitu tega  problema nakazov s tako imenovano sinhroniciteto, hkratno pojavnostjo psihičnega v fizičnem okolju,  s katero je odpravu vzročnost kot edin kriterij t. i. objektivnega spoznanja.)  

Ne vem, jst, če govoriva v istih stvareh, apak jest po mojem nism mislu, da so arhetipi odvisni od fizičnega. Saj bi blo lahko tud tko, da se fizično organizira okrog duhovnega in na tak način zakodira vase eno dost univerzalno duhovno vsebino, ki jo duša   odkodirat v skladu s svojo induvidualnostjo. Fiziološko v tem smsilu duhovnemu nč ne  omejuje in ga pogojuje, je le ene vrste materialni medij, ki v skladu s svojo fizikalno omejenostjo  lahk preneša v psiho pač tiste diferncirane  duhovne vsebine, ki jim pravimo lahko tud arhetipi. Ti se potem po biloško poti prenašjo iz rod v rod, vsakič mal iduvidualizrani zaradi vpliva individulane narave duše, a v splošnem še vedno univerzalni v skaldu s svojo duhovno naravo.

Problem nastane dejansko pri tem, kako ta medisjki zapis v obliki arhetipa brat. Duša rab en s konfesijo utrjen dešifrant tega kodnega zpisa, če ne se ji lastna duhovna podlaga zdi eno sicer impresivno, ampak hkrat tud grozljivo kaotično prelivanje vizij  in prisluhov.  Z inetektulizmom se tle ne da nč  kaj dost za opravit, se strinjam. Za to je potreben stabilen pa robusten duševni ustroj, v katerm majo simboli  enoznačno veljavo, ki jih  intelektulno ni dobr realtivizirat. Inetlekt lahko nastop post festum, napr tko, da se pol, ko angela sprejmeš kot objektivno dejstvo, vprašaš, zakaj nima ritke. To je res dobro vprašanje Smiley      
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #74 - 26.03.2003 at 14:24:10
 
Stojči,

vse je res čist simpl. Ampak men verjem, da je tud jung ful enih labirintov duha moral razrešit, preden je jasnost v srcu ugledal. Si je tud sijem številnih  mojstrov na tej poti poti prebujenja pomagal, da o sanjah ne govorim posebej.

Možgani po moje od svojega bistva niso nč odmikali, odmikali pa so se res od srca. Zarad tega njihovo bistvo ni blo za  nč prikrajšano, ker zarad naloge, ki jo opravljaljao, morajo bit s srcem v eni distanci. Tko približno, kot sta oba učesa pa ušesa v eni distanci, da zarad prostorsekga zamika lahko določamo globino pogleda in smer zvoka. Razum in srce lahko dajeta eno polno sliko le, če sta ločena. Seveda pa morata bit sinhronizirana, če ne pride do šumov in napačnih poudarkov, ki so lahko tud usodni. Skratka, ni dobr, da ti srce buta direkt  glavo kot tud ni dobr, da   ti samo  možgani diktirajo ritem bitja srca.  Ni dobr enga preveč drugmu podrejat, kar  jest pod pranje možganov razumem.      
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 3 4 5 6 7 ... 11