mind wrote on 23.03.2003 at 23:18:22:

viš, jest temu rečem, da so to osnovni vzorci, ki jih človek prinese v inkarnacijo.

Quote:



so po tvoje ti osnovni vzorci "pridobljeni" ali "dobljeni" ?



LP

Gelj, mind, brez zamere, če se ne identificarš s tistim, kar ti jest pripisujem. Vzem to za eno projekcijo mene nate, saj itak takrat, ko pišemu o neku drugmu, s tem največ povemo o seb.

O tej pridobljenosti/dobljenosti vzorcev, ki so prinešeni v inkarnacijo: so oboje. V obliki nezavednega so dobljeni  in se šele skoz proces ozavšečanja se pridobivajo. Ampak se jeba z ozaveščanjem šele začne, ker ozaveščno povratno vpliva na nezavedano, s tem pa se spreminja  struktura vrojenega, tko da vrojeni vzorci v bistvu niso nič fiksnega. Med zavednim in nezavednim poteka ena vzajemno vplivanje, čeprav vsaka ostajata v svoji kvalititeti in ma  vsak 'plan' svoje standarde, korespodenca pa pa poteka zelo subtilno in neenoznačno. Nekaj te korespodence je mogoče vzpostvavit skoz simbole, alegorije, sanje in druge dost subtilne mehanizme, na katere mamo na srečo in hvalobogu bolj malo zavestnega vpliva.

Glede prisotnosti/odostnosti ljubezni kot razlikovalnega faktorja med religijo in magijo: jest nisem prepričan, da se da magijo zganjat brez ljubezni.  Bistvo ljubezni je v brezpogojnem dopuščanju vzajemnega učinkovanja. Dopuščanju  nezavega,  da vpliva na zvedno in pristajanje na to, da se ti bo zrad tega spremenila tud struktura nezvednga. To je v bistvu magija, samo da magija ta notranji psihični   proces projicira v zunanjo materialno stvarnost, ki se pokorava isti duhovni logiki. Religija v to zunajo stvarnost vključuje tud  sočloveka in skupnost, kjer se ti duhovni procesi odražajo  skoz občestvo oz. v  duhovnih  razmerjih med ljudmi. Zato ljubezen v religiji dobi le  bolj personificirano obliko kot jo ima v magiji.

Hi,

Arhetipi so osnovni principi zivljenja. Obstajali bi tudi, ce cloveka ne bi bilo. So absolutni, tako kot je absolutno zivljenje samo. Ko bo izginilo zivljenje bodo arhetipi zadnji znak zivljenja, ki bo izginil, saj so bili ob stvarjenju vir, iz katerega se je zacel viti tok zivljenja na svoji poti stvarjenja navzdol v fizicni plan.

Zato so znotraj posameznih aspektov zivljenja, ki jih posamezni arhetipi predstavljajo vsepotentni.

Edino, kar se pri arhetipih spreminja med posameznimi religijami in civilizacijami, ce lahko tako recem, je njihova intelektualna oblika na nivoju Plotinove dus duse, kar je cist razumljivo.

Zato se tudi rece, da tisti, ki zanicuje tuje bogove zanicuje tudi svojega, saj imajo vsi bogovi isti izvor. Jung bi rekel iste arhetipe, ceprav mislim, da jih on (vsaj po Titudu) ne steka tako, kot sem jaz to napisal

Naj se recem, da se v zahodni tradiciji za kontaktiranje arhetipov posluzujejo nadangelov.
Lahko bi celo rekel, da so nadangeli njihov aktivni princip, kanal, ki ti omogoca ali pa onemogoca, odvisno od posameznika, da iz sfere dus duse vstopi pac tja kamor zeli.
Zaradi tega so tudi oni npr. v svoji intelektualni obliki v sferi dus duse znotraj ene tradicije absolutni.

To so tisti globji prakticni aspekti tudi krscanske vere, in samo od posameznikove prakse je odvisno ali bi ga na temu forumu klasificirali kot mistika (osebo, ki je z rezultati omejena zgolj na mikrokosmos) ali maga (osebo, ki je sposobna skanalizirat tok zivljenja tudi v makrokosmos). Namrec, tako mistika kot magija sta del vsake religije, ki je vredna tega naziva. Tu zahodne verske prakse, sploh RKC kot veja, ki premore se najvec notranje globine in znanja znotraj krscanstva, ni nobena izjema.



Lp
Jst

Quote:


Titud, zakon karme kot sam praviš deluje vedno in vseposod in deluje na posameznika (in posledično tudi na družbo) pa sploh ni važno ali se ta ukvarja z magijo ali "religijo". Skupno točko teh dveh pojmov jaz vidim samo v načinu izvajanja, namreč, z vplivanjem višjih nivojev na nižje oz. uporabo misli in emocij za izvajanje želenih rezultatov na fizičnem planu. Mogoče lahko celo rečem, da religija uporablja magijo za dosego ciljev. (kot končni cilj je npr. večna ljubezen z Bogom, spoznanje Absoluta, razsvetljenje, bla,bla...) Religija in njena praksa je pomoje veliko širši pojem in se neposredno ukvarja z "posameznikom" v smislu njegovega približevanja "cilju", magija pa ji pri tem lahko odlično služi kot sredstvo za dosego željenega.




LP

Titud,

Mislm, da ga je Jung tukaj precej mimo udaril.

Titud quote:
Jung ugotavlja, da ni mogoče določit, kje se konča psihična/duhovna   in začne fiziološka podlaga arhetipov. Arhetip je v bistvu oboje, v tem je pa tud jamstvo nejgove avtentičnosti. Arhetip je v bistvu v nekaj fizičnega zakodiran duh, ki se ga  življenje skozi psihične procese zavednega/nezavednega prebuja nazaj v duha.  Je tko v življenju spet duh, tko kot je bil preden se je zakodiral v fiziološko osnovno človeka. Zato je  dovzeten na  fizičnima pomagala kot  simboli in rituali, ki  na fiziološki (vizualen, gibalen)
način 'obudijo' njegovo duhovno pojavnost. Zato so angeli in druge mitske osebnosti hkrati  vizualno telesne, a hkrati nematerialne oz. netipično materialne.

Namrec, ocitno je Jung v svojih teoreticnih izvajanjih izhajal iz predpostavke, da se zivljenje razvijalo iz fizicnega navzgor. Vsaj tako ga ti interpretiras. Dejansko v arhetipih ni popolnoma nic fizioloskega.
Ne smes narediti napake, ki jo je Jung in preko njega tudi ti naredil s tem, da je arhetipe poistovetil z njihovo intelektualno obliko.
Namrec, moras vedeti, da se je zivljenje razvijalo od enega (Boga) navzdol, do arhetipov pa je prislo, ko se je zacelo zivljenje formirati na svoje posamezne aspekte.
To isto zivljenje z vsemi svojimi aspekti, ki jih predstavljajo arhetipi bi lahko obstajalo samo na planu duha, brez fizicnega plana, brez plana dus duse, tudi brez plana duse, ce si lahko zopet izposodim Plotina.
Arhetipi niso popolnoma nic odvisni od plana duse, plana dus duse in fizicnega plana.

Arhetipi so predstavljeni na videz kot snovna bitja samo iz popolnoma psiholoskega efekta. Namrec, ker govorimo o religiji kot kolektivnem gibanju je le-ta morala na ta nacin poskrbeti tako za ljudi, ki nimajo popolnoma nic razvite sposobnosti za vsaj malce abstraktnega, pa da imajo vseeno kaksno korist od abstraktnega, saj se vsakemu ze takoj na zacetku pove, da angelcki nimajo ritke in zato ne jejo in potem se vsi smejimo, ceprav je s tem v bistvu povedana velika modrost itd., itd., da dam tak malce smesen primer iz mojega otrostva.
Po drugi strani pa je dalo navodila tudi tistim bolj duhovno odprtim, kako narediti prvi intelektualni korak.
Namrec, prvi korak do arhetipa naredis v sferi dus duse, kjer so simboli se v tistem osnovnem pomenu se kako pomembni, pa zato rabis njihovo natacno obliko. Ta oblika pa je pac odvisna od tradicije, ki ji posameznik pripada in je znotraj nje absolutna.

Vendar, ce se v svojih teoreticnih naprezanjih  razumeti arhetipe naslanjas na njihovo intelektualno obliko v sferi dus duse bos popolnoma zgresil, saj arhetipi po svojem bistvu ne pripadajo tej sferi.
Ta oblika je pomembna samo v prakticnem smislu, ki pa Junga ocitno ne zanima prevec.



Lp
Jst

Človek se kar težko prebije skozi tako obilno produkcijo misli.
Ker vidim, da se v svojih razpravah precej naslanjate na C. Junga Kaj pravite na tale njegiv citat objavljen na pozitivkah, kot misel tedna?

Tvoje srce

Tvoj pogled bo postal jasen samo takrat, ko boš pogledal v svoje srce.
Kdor gleda navzven, sanja. Kdor gleda navznoter, se prebudi.

Carl Jung

Še nekaj o pranju možgan.

Naši možgani so skozi tisočletja odmika od sebe, od svojega bistva že tako sprani, da ni već kaj prati

Glede Boga
Če si Boga predstavljamo kot veliko hidrocentralo, ki proizvaja električno energijo, gre ta nergija preko transformatorjev v velike transformacijske centre, ti dalje v manjše, pridejo do našega mesta, do našega stanovanja, in gre naprej po žicah do žarnice. Mojster Maharaji pravi zase, da je samo ta žarna nit, ki omogoča, da tisti, ki si tega res želijo vidijo to, česar drugi znotraj sebe pač ne morejo, ali želijo.
Preprosto
ali kakor je prelepo zgoraj povedal naš dragi Karel Jung.
več lahko zveš v Moji zgodbi z Maharajijem na pozitivkah
http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20021225165706813

Stojči,

vse je res čist simpl. Ampak men verjem, da je tud jung ful enih labirintov duha moral razrešit, preden je jasnost v srcu ugledal. Si je tud sijem številnih  mojstrov na tej poti poti prebujenja pomagal, da o sanjah ne govorim posebej.

Možgani po moje od svojega bistva niso nč odmikali, odmikali pa so se res od srca. Zarad tega njihovo bistvo ni blo za  nč prikrajšano, ker zarad naloge, ki jo opravljaljao, morajo bit s srcem v eni distanci. Tko približno, kot sta oba učesa pa ušesa v eni distanci, da zarad prostorsekga zamika lahko določamo globino pogleda in smer zvoka. Razum in srce lahko dajeta eno polno sliko le, če sta ločena. Seveda pa morata bit sinhronizirana, če ne pride do šumov in napačnih poudarkov, ki so lahko tud usodni. Skratka, ni dobr, da ti srce buta direkt  glavo kot tud ni dobr, da   ti samo  možgani diktirajo ritem bitja srca.  Ni dobr enga preveč drugmu podrejat, kar  jest pod pranje možganov razumem.