Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 5 6 ... 11
(Read 42418 times)
Realbe
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #45 - 15.03.2003 at 03:13:48
 
Titud quote:
-da moderen človek  ni bil več sposben dojet bistva
religioznosti kot 'skrbnega tehtanja' ampak da je dojemal religijo le še kot vero in tradicijo, ki mu ni mogla  zajezit subjektivne inflacije, zarad katere se poruši ne samo induvidualno duhovno ravnotežje, ampak tudi družbeno. -

Najprej bi ti rad pojasnil oseben odnos kristjana do Boga. Jezus je učil; moli k Bogu in vselej je govoril o svojem Očetu. Tudi v cerkvi molimo in prosimo Boga in  postava je direktno od Boga in njemu odgovarjaš ni nobenih posrednikov. Vsak pravi kristijan doživlja Jezusa in s tem Boga kot individualno/osebno izkustvo.
Cerkev je pač pripomoček v utrjevanju in širitvi osebne vere. Naravni zakon pravi; kjer jih več strmi za istim ciljem, je ta lažje dosegljiv kot pa  če se ga bi lotili posamič. Recimo v združenju anonimnih alkoholikov mora vsak sam premagat zasvojenost pa vendar je to individualno bitko lažje v skupini dobit.
Se še spominjaš iz To love God - sem opisal kako poteka skozi vero postopno rasvetljenje. Prav iz moči ozaveščenega duha se je zgodje krščanstvo širilo.
Hočem ti povedat, da kristjan brez individualnega doživljanja Boga v sebi ne bi hodil v cerkev, ker tam ne bi imel kaj počet. Res je, da niso vsi  ki hodijo v cerkev tam iz takih vzgibov. Nekaj prispeva tudi tradicja, vzgoja, navada... Vendar tisti ki mu je ostalo vsaj malo vere iz otroštva ali kako drugače lahko pri maši to poglobi dosti lažje in hitreje kot pa sam, če to hoče seveda. Vsak potencjal religijoznosti človeka rabi smer. Pravilnost te smeri religijozen človek začuti takoj. Tako  individualna religijoznost  brez dogem kot religija, rabita smer. V religiji so dogme  zapisane stojijo, zato je še toliko bolj čudno kako  lahko vera v le te pripilje do lastnega pravega jaza in to se dogaja verjemi mi.   Individualna relig. rabi še toliko bolj prefinjen način vodenja. Ne skozi dogme, temveč skozi prisotnost človeka, ki mu priznavaš superiornost v duhovnem smislu. Takšno podrejanje  človeku ali dogmam je nujno.
Saj jaz za svojo spremembo stanja rabi indentifikacijo zunaj sebe. Indentificira pa se s tistim kar sam intiutivno/religijozno spozna kot pravi jaz.Sam ne more preko svojih ovir, ker te ovire niso nekaj kar nisem jaz ampak sem sam sebi ovira. Zato se mi zdi bistvo  religijoznosti kot "skrbno tehtanje " popolnoma napačno. Bistvo religijoznosti je popolna gotovost v vzgibe svoje duše, ki se prepozna  v dogmah ali v jasnosti rasvetljenega človeka.

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #46 - 17.03.2003 at 10:57:37
 
Quote:
Ne skozi dogme, temveč skozi prisotnost človeka, ki mu priznavaš superiornost v duhovnem smislu. Takšno podrejanje  človeku ali dogmam je nujno.  
Saj jaz za svojo spremembo stanja rabi indentifikacijo zunaj sebe. Indentificira pa se s tistim kar sam intiutivno/religijozno spozna kot pravi jaz.Sam ne more preko svojih ovir, ker te ovire niso nekaj kar nisem jaz ampak sem sam sebi ovira. Zato se mi zdi bistvo  religijoznosti kot "skrbno tehtanje " popolnoma napačno. Bistvo religijoznosti je popolna gotovost v vzgibe svoje duše, ki se prepozna  v dogmah ali v jasnosti rasvetljenega človeka.


Jest junga ne zastopm tko, da bi moral vsak posameznik svojo religioznost dojemat kot  'skrbno tehtanje'. Ker je  večina posameznikov itak od rojstva naprej vklopljena  v tako religiozno/kulurno/ideološko okolje, je on vidu problem predvsem v tem,  da v  te religije, kulturni vzorci in idelogijae niso utemljene na sprotnem 'skrbnem tehtanju' . Rezultat takega tehtanja  magari lahko tud dogma, ampak se ne bi smela posamezniku podajat kot slepa vera ali skoz avtoriteto tradicije, ampak kot kolektivni odraz 'skrbnega tehtanja'. Seveda je bi blo idealno religiozno 'skrbno tehnaje' preneset na posameznika ( to je po moje npr. delov osho pa tud kršačanski mistiki kot je de mello), ampak tud za tako samostojnega priklapljanja na intenzivni svet mističnega so potrebni vodniki, ki nimajo vedno skrbno pretehtanega odnosa do arhetipskih vsebin.  Ker arhetipi so   stalno prisotni  in učinkujoči zato kot taki ne potrebujejo vere, ampak poznavanje njihovega smisla in premišljeno pobožnost, ki ji nikoli ne uide njihov pomen.    

To, da je krščanstvo kolektivistčna religija, po moje ni tolk mišljeno tko , da vernik na poti  k razsvetljenju potrebuje  cerkveno občestvo, ampak prav to, kar ti pišeš, jst to, da individulanost gradi na kolektivetiti kot je kristus:  
Quote:
Individualna relig. rabi še toliko bolj prefinjen način vodenja. Ne skozi dogme, temveč skozi prisotnost človeka, ki mu priznavaš superiornost v duhovnem smislu. Takšno podrejanje  človeku ali dogmam je nujno.  
Saj jaz za svojo spremembo stanja rabi indentifikacijo zunaj sebe. Indentificira pa se s tistim kar sam intiutivno/religijozno spozna kot pravi jaz

Ta razsvetlejnost se lahko zgodi skoz kristusa, vsem krščanom se lahko zgodi  samo skoz kristusa, zato je on neke vrste kolektiviteta: če je srečanje z bogom še tako individulano, se more vsem  zgodit edino skozenj. Kar je  osnova za kolektivizem, na katerem je zgrajena zahodna civilizacija. Kar samo po seb ne bi blo spet nč slabga, če bi bil ta kolektivizem   res skrben rezultat tehtanja cerkvenaga občestva ne pa predvsem vere in tradicije, kar tud sam ugotavljaš.    
Back to top
« Last Edit: 17.03.2003 at 14:33:39 by titud »  
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #47 - 17.03.2003 at 21:06:58
 
a_hero wrote on 07.03.2003 at 12:29:58:
Ravno iz tega stalisca je npr. Luter naredil neprecenljivo skodo protestantizmu, saj ga je naredil popolnoma sterilnega, kar se custvene plati vere tice. Namrec, njegova reforma je bila predvsem druzboslovne narave. Se je pa nato na racun custev ocitno razvil intelekt, ki je v koncni fazi pripeljal do vecstoletne nadvlade "hladnega" zahoda.

Sam verjetno je ravno tukaj problem vse nase debate. Duhovnost ni znanstveni termin.

Jst



Jst,
ne vem katerega Lutra misliš, če misliš Martina, potem živiš v zmoti. Luter je bil skrajno veren in čustven fanatik - zato gre pri njemu predvsem za vrnitev k izvirni veri, ne pa za neko družbeno prenovo Cerkve. Luter je v svojih boljših časih preživel po 6 ur na dan pri spovedi, nato pa je ugotovil, da nikoli ne moreš povedati vseh svojih grehov. Luter je postavil zahtevo, naj vsak kristjan bere Biblijo v svojem jeziku, pri čemer poudarja bolj dobesedno razumevanje (v smislu Biblične celote) in kritizira dotedanje alegorične razlage. Luter je ozmerjal papeža za prasca in zažgal bulo, s katero ga je izločil. Še vedno pa je znan sloviti Trubarjev rek: "VSEGA ZLEGA NA TEM SVET SO KRIVE TE KURBARSKE BABE,
PA NOT UTIKVANJE SCANJSKIH GLIDOU."

Najbrž duhovnost res ni znanstveni termin, kar pa še ne pomeni, da je znanstveno ne moremo obravnavati.


lp
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #48 - 18.03.2003 at 10:23:11
 
Se paradoksalno sliši, ampak je jedro družbene prenove cerkeve ravno v poudaranju individualnega čustvenega odnosa do boga. Ko je luter posameznika osvobodu cerkvenega posredništva do evangelija, je v posamezniku samo  sprostu velik čustveni potencial, da ga je  lahko skanlizirali v vsakdanje boguvšečne pridobitne dejavnosti. S tem, da  je vsak  s svojim tudi in prevsedm posvetnim delom lahko  neposredno častil boga brez posrednika, je bla dana osnova za osebno svobodo in odgovornost, ki se je izrazla v kapitalizmu in (malo)meščanstvu. Zgodilo se je to, da je folk čustveni religiozni naboj enostavno skozumiral, opredmetil, prenesu iz cerkeve v svoj (malo)meščanski dom v družbeni status. V tem smislu jest razumem jstovo   tarnanje nad prevlado 'hladnega zahoda', ki mu daje ton etika protestanstke angllije/nemčije in njune izpeljanke amerike in ne morda toliko katoliške italije/francije/španije, čeprav tud za slednje velja, da se je zaradi pragmatičnosti katolicizma tud v njih koletivni  religiozni čustveni naboj vere precej iduvidualizirov=materializirov.  Undecided Smiley      
Back to top
« Last Edit: 18.03.2003 at 15:47:43 by titud »  
 
IP Logged
 
Realbe
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #49 - 19.03.2003 at 21:48:00
 
Titud,

-. Kar je  osnova za kolektivizem, na katerem je zgrajena zahodna civilizacija. Kar samo po seb ne bi blo spet nč slabga, če bi bil ta kolektivizem   res skrben rezultat tehtanja cerkvenaga občestva ne pa predvsem vere in tradicije, kar tud sam ugotavljaš.     -
Priznati moram, da ne vem kaj so to arhetipi.
Če hočeš, mi lahko na hitro razložiš ali poveš kje si napisal.
Mene matrva to "skrbno tehtanje". Na kakšen način si ti predstavljaš tehtanje resnice? Namreč družben konsenz o veri je neumnost. Prejšnje leto smo bili muslimani letos bomo budisti, in isto velja za stoletje, tisočletje.
Še težje je dosešt dogovor o upoštevanju navodil nekega (rasvetljenega) človeka. Tudi Osho - ju je treba verjet, nima dogem ima pa pravila načina življenja, poleg meditacije in molitve. Ugotovil sem, da Osho navkljub njegovemu rasvetljenju ni poznal popolne resnice o praktičnem krščanstvu, morda imajo tukaj prste vmes arhetipi ki jih omenjaš zgoraj?  
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #50 - 20.03.2003 at 11:29:39
 
Realbe, o arhetipih je  jung napisov cele knjige, pa jih je samo zlo približno lociral. Najkrajše rečeno so  to objektivni duševni faktorji, nekašne usedline človekove izkušnje kolektivnosti, ki so se skoz človeško zgodovino naložile  v nezavednem. Arhetipi so duhovna plat človekovih   nagonov, saj človek kot družbeno bitje nagonov nikol ne izrazi neposredno, ampak se nagoni vedno duhovno artikulirajo, dobijo skratka eno vsaj nezavedno če že ne zavedno obliko. Obrise te duhovne artikulacije arhetipov je mogoče zaslediti v mitih, pravljicah, sanjah in drugih oblikah korespondence s kolektivnim v nezavednem.

Taka  celovita oblika korespondence z nezavednim je tud religija skoz svoje mite in duhovne prakse, zato jung govori sprotnem 'skrbnem tehtanju', ki mora religijo hranjat v živi korespondenci z nezavednim. Subjektivna zavest se po jungu lahko učinkovito zavaruje proti idententifikaciji s kolektivno zavestjo (slepo vero v  tradicijo, -izmi) in prevlado družbene zavesti le tako, da prizna pomen ter obstoj arhetipov. Religija namreč pomeni konfesijo, t.j. kolektivno pripoznan sistem kodificiranih dogmatičnih načel, ki po eni strani sicer spada v polje  kolektivne zavesti,  po drugi drugi strani pa njeni simboli izražajo tudi simbolno učinkujoče arhetipe.

Dokler je religija sposobna 'skrbenga tehtanja' med obema stranema, psiha uživa v določenem ravotežju in religija opravlja vlogo zaščitnika pred inflacijo jaza (več o tem, kako taka inflacija oz. prilaščanja sebstva s strani jaza lahko prebereš na topiku osebnost in induvidualnost). Če se tako ravnotežje poruši, je nezaščiteni induviduum prepuščen kakšnemu kolektivnemu -izmu  in njemu pripadajoči množični psihi. Tedaj bo posameznik pod vplivom družbene ali  nacionalne inflacije in to na tragičen način z istimi prepričanji, kot so prej pripadale neki cerkvi.  

Jung je simptome take družbene infacije jaza prepoznaval v nacimzmu in stalinizmu, dons bi za patološko inflacijo jaza  zihr razglasu današnje fanatizme. En tak je posledica nesposobnosti 'skrbenga tehtanja' islamske religije, ki je inlatorno napihnu jaz številnim  teroristom, zakamufliranim  za verskimi idejami. Drug je pa  bušizem, ki je posledica nesposobnosti 'skrbenega tehtanja' protestantskega krščanstva, da bi  zajezil  infaltorni  učinek  tehnološkega  kolektivizma na posameznikov jaz, ki ga buš zato mesijansko z ognjem in mečem uveljavlja doma in po svetu.            
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #51 - 20.03.2003 at 22:33:37
 
Titud,

Kar se arhetipov tice priznam, da bi si moral malce  osveziti znanje. Samo vseeno...

Jungovo nezavedno je sfera dus duse. Ce bi Plotin imenoval posamezna podrocja dus duse in katere nagone ima Jung tocno v mislih, bi se upal natacno umestiti njegove nagone in njim pripadajoce simbole v sfere, ki jim pripadajo.
Kar se pa tice arhetipov ti spadajo v podrocje duha.
Zdej bolj natacno zal ne morem reci kam, kljub temu, da jih Plotin lepo opise.

Iz tega sledi, da so simboli v fizicni pojavni obliki nekega arhetipa nekega nagona in istega nagona lahko popolnoma razlicni ali pa na intelektualen nacin celo si nasprotujoci, pa se kljub temu ne izkljucujejo.

Nisem preprican, ce je Jung to glih stekal.

Sem pa preprican, da Jung ni nikjer natancno napisal kako opravljati to tehtanje resnice. Sploh se mi zdi ta opis malce neposrecen.

Je Jung itak vse vrgel v en in isti lonec. Namrec, Jung, vsaj na nacin kot ga ti predstavljas se zdalec ni presegel sfere dus duse, zato tudi vidi glavni pomen arhetipov v obrambi pred kolektivizmom, tradicionalizmom itd., itd., kar vse spada v sfero dus duse. Tudi nagoni, kot del dolocene sfere znotraj psihe in psiha, ki je tudi eden od sodobnih izrazov sfere dus duse.

Za nagone bi lahko celo rekel, da so zadnji korak pred fizicnim. To ni tezko razumet zakaj.

Torej, kje je tukaj razumevanje se ostalih globjih aspektov cloveka? Namrec od tukaj izhajajo npr. RKC dogme, saj psiha lahko tehta, dusa pa tega ne pocne.



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #52 - 21.03.2003 at 09:44:17
 
Ok, jst, mislim da štekam kj hočeš povedat.

Jest sem junga tko štekov, kot da so arhetipi ene vrste odslikave duha v duši. Seveda se  duh  v duši lahko odslika samo subjektivno, naloga psihe je torej, da arhetipske simbole, skoz katere se arhitipi lahko kažejo,   subjektivno predela v skladu z individualno naravo duše. Vloga religioznih sistemov je, da arhetipske simbole 'skrbno pretehtano'  prevajajo v tak sistem, ki vsakomur zadovoljuje to induvidulano naravo duše in ga hkrati povezuje z duhom, tisto arhetipsko splošnim/kolektivnim, v končni fazi enostjo oz.  v religioznem pomenu bogom.

Religiozne dogme  naj bi v tem smislu preprečevale medsebojno konfliktost arhetipskih simbolov, ker če se v v psihi  odslikavajo z vso svojo nagonsko divjostjo, lahko tak v psihološkem pogledu vdor nezavednih vsebin povzroči zamračitu duše oz. njeno multiplcianje ali razcepljanje v eni osebi, kar se održa skozi shizme modrenega človeka ali pa zamračiteve uma mističnih eksprerimentatorjev.  

Problem se po jungu pojavi takrat, če religija ni sposobna tega 'skrbenag tehtanja' in se prekine živ tok med  arhetipskim simbolom in dušo. To se zgodi, če religoznost zreducira zgolj na tradicional-izem, s tem pa   arhetipski simbol, ki si ga je v oblki dogme povsem  prisvojila religija, duše ne 'privezuje' več na duha. Taka duša je lahek plen kolektivnih -izmov, ki duha išče v njih, pa naj bodo to verski, politični, nacionalni, ekonomski, potrošniški, modni ...

Jest mislm, da je jung imel okrog tega kar razčiščne pojme. Vsaj mene zmeraj znova preseneča,  da govori v psihološkem jeziku skor isto kot ti tle gor v izrazoslovju magije ali pa kot je v enm filozofskem jeziku povedal plotin al pa v enem religioznem izrazoslovju skuša povedat realbe.  Problem je  po mojem  v tem, da tega jest morda ne znam izrazit v vseh teh  vidikih hkrat, tko da bi bil  vsem razumljiv. Po moje bi ti, jst,  moral vzet originalno junga v roke, ti res priporočam njego knjigo v slovenščini Arhetipi, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta (izbrani spisi). Teb bi zadeva ziher sedla, ker se v njej dost ukvarja z zahodno tradicijo, npr. parcelzusom in drugimi mistiki in praktki evropske tradicije. Po moje clo več kot z vzhodnimi, čeprav je v javnosti bolj znan po utemljevanju psiholoških pojavov v vzhodnih religijah  in mističnih praksah.  
Back to top
« Last Edit: 21.03.2003 at 12:06:03 by titud »  
 
IP Logged
 
stojchi
Ex Member




Re: simptomi religioznosti II
Reply #53 - 22.03.2003 at 23:10:49
 
Takole vam povem, dragi moji,
vsaka religija, ponavljam prav vsaka religija brez izjeme ni nič drugega kot eno samo navadno pretvarjanje Grin
Zakaj? Shocked
Zato, ker me prav vsaka od njih prepričuje, naj verjamem v to, kar učijo samo oni, kar nisem nikoli niti videl, naj verjamem v to, kar nisem nikoli niti slišal in naj verjamem v to, česar se nisem nikoli niti dotaknil.
Čutenje svojega bistva je zame povsem nekaj drugega.
Zakaj?
Ker ne potrebuje nobenih ritualov, nobenih molitev, nobenih manter, nobenih svetišč, tvoj dih je že povsem dovolj.
Skozi njega sem sam prišel do razsvetljenja. Wink

Dragi moji, tu nekje bi rad odprl čisto v svoji rubriki, niti pod znanji, ali duhovnostjo temo na Maharajija, ki ne spada v nobeno od kategorij in bi vam z veseljem odgovarjal na vaša vprašanja, če bom odgovore seveda vedel Wink
v kolikor se s tem seveda strinjate Shocked Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #54 - 23.03.2003 at 20:30:56
 
Titud,

Bom uposteval tvoj nasvet. Si me mimogrede spomnil, da imam v bistvu doma knjigo od Junga ze cca. 2 leti, pa je sploh se nisem vzel v roke:
Religija in psihologija
zbirka Poligrafi

Govori pa o
numinoznosti arhetipov
religioloska fenomenologija
misticna poroka
o trojici
odgovor na joba

s poudarkom na krscanstvu. Kaj naj recem drugega kot zelo prikladno.

Bo treba se kaj reci na to temo, ker je izredno zanimiva.

Titud, dej, ce se ti da, povej kaksen konkreten arhetip in kaj Jung pravi o njemu. Me res zanima.


Stojchi,

Jah, seveda se strinjamo s tabo. Bi te jaz kar prec neki vprasal. Kaj tvoj Maharaji pravi o arhetipih? Me res firbec matra  8).



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
stojchi
Ex Member




Re: simptomi religioznosti II
Reply #55 - 23.03.2003 at 21:08:03
 
hej jst,
glede arhetipov pravi Maharaji takole:
Znotraj tvojega srca obstaja kniga src, v kateri se skriva vsa modrost tega sveta, ki ima vse odgovore na tvoja vprašanja."  Shocked
pomisli prav na vse.
Smiley Wink Cheesy Grin
Sam sem se o tem velikokrat prepričal.
Seveda mi odgovori niso bili vedno všeč, ampak resnica nima veze s tem, kaj nam je všeč in kaj ne, tako kakor je pač je. Grin
Kar še pravi Maharaji okoli tega je,
da je vsako vprašanje posledica odgovora, ali najprej je odgovor in šele nato vprašanje, oziroma, če ne bi bilo odgovora, ne bi bilo niti vprašanja.
Sami dostikrat nočemo slišati pravega odgovora, ker ne ustreza našim trenutnim željam. Wink
lp
Back to top
 
 
IP Logged
 
mind
5
*****
Offline

Always remember Krishna
and never forget Him
!
Posts: 686
MB
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #56 - 23.03.2003 at 23:18:22
 
Quote:
Titud, dej, ce se ti da, povej kaksen konkreten arhetip in kaj Jung pravi o njemu. Me res zanima.


No, mogoče bo še koga zanimalo kaj pravi Slavinski o arhetipih. Omenja jih v povezavi s simboli in sicer pravi, da so to : "...praslike človeškega rodu. Da bi prišli iz sveta občutkov (mentalni in astralni nivo) do zavesti človeka, morajo ti energetski koncentrati dobiti duhovno obličje simbola, da bi lahko podzavestni sloji človeškega bitja stopili z njim v stik. Arhetipi so "praizvorne slike" skrite v najglobjih slojih posameznika. V njih so nakopičene tisočletne izkušnje človeške rase.Arhetipi so podedovani z možgansko strukturo, ki jo človek z rojstvom prinese na svet.

Arhetipski svet je svet čistih idej. Na njem eksistirajo osnovni pojmi in ideje inherentne najglobji naravi Univerzalne kozmične energije. Iz teh idej izvirajo vse mogoče oblike manifestacij. Naprimer, čista ideja hiše je IDEJA VAROVANJA, NAHAJANJE VARNOSTI V ZATOČIŠČU. V tej ideji je udejanjena VOLJA; DA SE POIŠČE ZAVETJE. Ta volja, da-se-poišče zavetje je osnovni pojem, čista ideja ki eksistira za vsemi mogočimi oblikami zavetij, ki so kdajkoli obstajala, ki obstajajo in ki bodo kdajkoli izmišljena.Sem spadajo vsa zatočišča naših prednikov (vdolbine v drevesih,pečine, nadstrešja, kolibe, šotori, vse do faraonskih piramid-zavetij za mrtve in do dandanašnjih modernih zgradb) Prav tako se sem uvrščajo vse vrste zgradb, ki bodo kdajkoli v prihodnosti zamišljene in skonstruirane. Vse imajo v temelju arhetipsko, čisto idejo ZAVETJA.  


Pa da dodam še svoje mnenje.

Meni se zdi "arhetipi" niso podedovani ampak da pač obstajajo. To pa predvsem zato, ker se ne strinjam z evolucijsko razlago ampak gledam na stvar bolj z religijskega vidika oz. drugače povedano, Slavinskega (vključno z njegovo tezo da, "Kakor je v psihični sliki, tako je v fizični realnosti" ) oz. njegove ideje poskušam primerjat z religijo oz. njeno prakso (ki pa je nažalost še ne obvladam, me pa sicer čaka na polici Bhagavad-gita, in Gostečnikova Religija in psihoanaliza, ter predvsem praktična uporaba vsega).  Zato zdaj v bistvu samo špekuliram Wink

Torej meni se zdi, da to o čemer govori Slavinski, lahko rečemo tudi za religijo. Namreč religija (v obliki dogem in zapovedi in itd...)  prav tako temelji na vplivanju na psihično sliko in posledično bi se skladno z tako Slavinskim kot religijo samo, morale pokazati nekakšne posledice (simptomi religioznosti) tudi v realnem svetu. Če v to primerjavo vključim še arhetipe in predpostavko, da v meni obstajajo (pa ni niti tako pomembno ali so nastali z evolucijo ali pa so v preprosto v meni že od nekdaj) potem lahko rečem da je smisel religije v "pomoči"  pri iskanju teh "čistih idej" oz. njihovemu realiziranju. Religija pa za razliko od Slavinskega to počne predvsem na enem zelo spcifičnem področju, namreč na ideji ljubezni. Jap, meni se zdi, da bi lahko rekel da je tudi ljubezen v bistvu "arhetip"  Undecided     Smiley

pa še enkrat povdarjam, da špekuliram, ker nimam praktičnih izkušenj..

bye


Back to top
 

Hari bol
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #57 - 24.03.2003 at 08:42:43
 
Quote:
Takole vam povem, dragi moji,
vsaka religija, ponavljam prav vsaka religija brez izjeme ni nič drugega kot eno samo navadno pretvarjanje  
Zakaj?  
Zato, ker me prav vsaka od njih prepričuje, naj verjamem v to, kar učijo samo oni, kar nisem nikoli niti videl, naj verjamem v to, kar nisem nikoli niti slišal in naj verjamem v to, česar se nisem nikoli niti dotaknil.
Čutenje svojega bistva je zame povsem nekaj drugega.
Zakaj?
Ker ne potrebuje nobenih ritualov, nobenih molitev, nobenih manter, nobenih svetišč, tvoj dih je že povsem dovolj.  
Skozi njega sem sam prišel do razsvetljenja.  

Dragi moji, tu nekje bi rad odprl čisto v svoji rubriki, niti pod znanji, ali duhovnostjo temo na Maharajija, ki ne spada v nobeno od kategorij in bi vam z veseljem odgovarjal na vaša vprašanja, če bom odgovore seveda vedel  
v kolikor se s tem seveda strinjate


Stojči, v tem topiku nism imel namena govort tolk o religijah kot o religioznosti, to je o stanju duha/zavesti oz.  čustenem  psihološkem stanju, ki ni nujno povezan v religiozen sistem, celo nasprotno, tle tud ugotovljamo, da ga masrikateri sicer vernik v bistvu niti ne premore. Kot patološki simptom ga  naša družba jemlje po moje predvsem zato, ker zanika/presega organizacijo posmeznika in družbe oz. ekonomsko-materialističnega determinizma, ki ga priznavamo kot edino podlago za racionalno delovanje.  Religioznost je v bitvu postala dost redka zadeva, izgnana tud  iz religijskega prakticiranja, kar sem skušal skoz citiranje junga povedat.

Kolikor tebe opazujem, si preko maharajia odprl kanale lastne religoznosti, si enostavno dopustu, da te preplavijo.  V tem topiku lahko mirne duše razpravljamo, a je to patološki pojav oz. če je to simptom enega bolezenskega stanja psihe v  osebenem al pa socilanem smislu, al pa je to kot  razsvetlejnje samo drugačen spoznanjski proces, kot je običajen v naši družbi in ga morda zaradi tega večina zavrača kot ene vrste 'pranje možganov'. Skratka, iz tvoje (po moje) religioznosti  lahko nardimo  problem al pa v njej vidnmo razrešitu problema, kakor nam boš svoje evforično razodetje, pač uspel prikazat. Na tem ali kakšnem drugem topiku, ker tle se gremo ene vrste open source, v katerem je vsakograšnja subjektivna resnica/izkušnja  tkorekoč sveta zadeva.
S poudarkom na vsakogaršnja.  Smiley

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #58 - 24.03.2003 at 09:19:37
 
Jst, tle smo se že nakaj bolj konkretno  razpisali o arhetipih, gapetov prispevek o zmajih je po moje štrata čist iz jungove opredelitve arhetipa
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=...

Jest bom pa mal pobrskal po njegovi religiji in psihologiji, ker jest moram ta odnos najprej na enmu slošnemu nivoju razrešt, preden grem h konkretnem. K religijskem  praktciranju rajš ne bom reku, v religioznem pa sem not itak brez posebnega prakticiranja.

Mislim, mind, da maš ti eno dilemo,  katero religijo bi v se skupno postlo ulegu. Ampak, kako pravjo: cagav fant ne bo bo nilkol pr punci spal. V takem primeru ma človk na izbiro: al  tolk potreben rata, da mu je tobra taprva, ki slučajno mim pride, al pa jo  v fantazijo/transcednco zmistificira/transedentira. Oboje je v psihološkem stanju frustrirajoče, zato so take dvomljice/omahljivce, ki so si za prakticiranje religioznih ljubezenskih potreb  postavil previsoke intelektulane  standade, eno psihološko finto: praznino. Nč, ki te kompletno izpolni. Jest sem o tej (religiozni?) varainti tud s tabo  v topiku osebna prepričanja razpredal

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=...

kamor  bom dons še nekaj malga v tem smislu dodal Smiley      
Back to top
 
 
IP Logged
 
Realbe
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #59 - 24.03.2003 at 10:52:25
 
Živio   stojchi !

Quote:
Dragi moji, tu nekje bi rad odprl čisto v svoji rubriki, niti pod znanji, ali duhovnostjo temo na Maharajija, ki ne spada v nobeno od kategorij in bi vam z veseljem odgovarjal na vaša vprašanja, če bom odgovore seveda vedel  
v kolikor se s tem seveda strinjate

Jaz sem takoj za, če je res kar praviš; namreč, da si prišel do rasvetljenja. Ampak ne samo topik, jst mislm tudi na meditaciski center al kej tazga,  tega ne moreš držati zase.
Eno vprašanje: Kaj ali kdo je bog?

Titud,
Popravi me, če nimam prav.
V splošnem vidiš ti probem religije v nesposobnosti priklapljanja duha na kolektivne arhetipe skozi dogme, zaradi "zastaranja" . Se pravi da lahko primerjamo arhetipe s tokom  življenja, ki se stalno spreminja?
Namreč s tako predepostavko lahko "sprotno tehtanje" zreduciramo na trenutek in v trenutku izgubi svoj smisel.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4 5 6 ... 11