Quote:titud : en post prej poglej.
Pogledal.
Glede teizma/ateizma: se strinjam, da na določeni točki obema zmanjka logične podpore in da nam na koncu preostane le to, da verjamemo le spiritualni izkušnji. Po možnosti tisti, ki je najglobje 'penetrirala' v transcedentalno. Si nisem po naključju izbral ajnštajnovo misu 'zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti'. Ampak vsaj jest sem tko uštiman, to vem iz lastne izkušnje, da mam spiritualni zenit točno na točki, ki jo je še možno čutit skoz orodja materialne iluzije, magari skoz misu. Jest moram imet en link med duhom pa telesom, ga mora misu kot špagca prizemljenega držat, šele takrat lahko dobi vzgon, da je kar vzdignjen, da telesu ni treba več pred njim lavfat, ampak mu samo sledi in ga le še občasno mal cukne - takrat mi depamin kar okrog špricne. Ni trajno, jebi ga, ampak se kar da zdržat, če duh dol pade, je pač treba znova mal zalavfat...
Šolam/sektam, ki obljujajo trajno penetracijo v transedentno s trajno dozo depamina, jest ne zaupam. Učitelji takih šol so res poosebljeje trajne sreče, a svojo trajno srečo si lahko zagotovijo le na hvaležnosti svojih učencev/sledilcev, ki jih s osrečujejujejo s svojimi spirtualnimi uvidi. Spiritulanemu učitelju nikol ne sme zmanjkat trpečih sledilcev: če jih ni, jih pa ustvari. To je tko kot antonova veriga pri cach the cashu: nikol ne morejo vsi obogatit na račun drug drugega, uni tazadni v verigi zmeraj najebejo. Ko se zadeva ustav, se je teba spomnt nekaj podobnega, ki spet vlije en verižni optimizem, temelječem na pozitivnem duhu brez produkcije tega pozitivnega duha odzad, saj gre le za njegovo prerazporeditev.
Sorry, aryan, z vsem spoštovanjem do tvoje šole, ampak tale sri caitanya je po moje naredu točno to: ko predhodna interpretacija vedskih spisov med množicami ni več delovala, ji je on vdahnu eno novo spiritulano dimenzijo in se njo odpravu osrečevat od vasi do vasi revno indijsko ljudstvo. Ker tam folk v svoji bedi dejansko ni imel nobene možnosti črpat svoje sreče iz materialnih dobrin, mu ni blo treba dvakrat rečt, da je lahko srečen tud brez nje, da je materialno/čutni svet itak iluzija in da sreča v spiritulano/transcednetni dimenziji. Sugestivno je okrog sebe širu srečo p ljubezen (kolkr se spomnim je svoje nauke širu s cvetjem, pesmijo in plesom) kar so poznje njegovi učenci prenašali na zahod, kjer so v antimaterialističnem hipijevsekm gibanju našli hvaležne konzumente in darovalce. Kako se je to gibanje izrodilo, vemo, mam vsaj jest skor da osebno izkušnjo.
Tko moram še enkrat povedat, kar sem v zvezi z avtosugestrijo že povedal: da je to vzpostavljanje takega čustvenea stanja, da se ti porajajo pozitivne misli, ki instiktivno težijo k realizicaiji pozitivnih dogodkov: poiščejo jih iz okolja oz. si misili 'zrežirajo' okolje tako, da zgleda, da se 'pozitivni' dogodki dogajajo sami. Ampak to se ti mora realizirat v mayi, v materialnem svetu, saj zato pa je iluzija, ker se pusti podrejat. Ne gre sicer tko gladko kot v spiritualnem svetu, je treba imet znanje, je treba uporabljat logiko, se je treba učit, se je treba tud fizično pomatrat, ampak vse to je užitek, če je v spiritualnem smislu ljubezen odzad.
Quote:P.S. Drgač pa aryan, je titud, če se ne motim, predvsem idealist, v dosti večji meri kot budist
Še o tem, kolk sem idealist. Vsaka filozofija ima po platonu svoj začetek v ljubezni. V tem smilslu hodm po filozofski poti nazaj k ljubezni, se jo nekaj matram filozofsko utemeljit, to pa lahko delam le, če do nje eno vzpostavim eno distanco, če do nje gojim eno skepso. Zanikat jo pa ne zmorem, tud če nardim reboot v smislu ene budistične praznine, se mi tud ta kaže kot ljubezni polna.
Tantra je tud zame ene vrste meditacija na to praznino, polno ljubzeni, zato je vsaj zame najbolj popolna v dvoje. To filozofsko spoznanje so mi fantje pa pa punce tud tle gor s svojo logiko pa mističnimi uvidi pomagal utrdit, za kar se jim kar naprej ne morem oddolžit. Gapeta včasih zakrbi, da nas odnese čist v spiritualno, tja, kjer si po našem mneju ti, aryan, in od koder nas bp kot nemeis hoče kar na silo ven potegnt.