mind wrote on 19.12.2002 at 22:31:28:


Jest bi v sredino dal boga, ki ji  je končna in izhodiščna točka. Ljubezen bi pa razumu kot proces, ki če se mu prepustiš vse vanjo/skoznjo vleče. Če slediš bogu, hodiš po poti ljubezni in obratno: če hodiš po poti ljubezni, boš pršov do/v boga.

Tko da  ljubezen delit na razne vrste pa ugotavljat, katera je bolj in katera kje manj prava se da diskutirat samo iz stališča, da je bog postavljen vnaprej, da je pol  on tista avtoriteta, ki določa, katera pot je prava. Men to ne leži, jest rajš z ljubeznijo na suho experimentiram, ker verjamem, da je v vsaka prava, če le  ustvarja okrog sebe okolje, v kateri se lahko vzdrževala, kar pomen hkrat tud reproducirala. To je zame edin merodajen kriterij, to je tud ves misterij življenja.  Če se ne repreducira, pač ni prava in shira, iskrica življenja  ugasne, pr tem ti tud bog ne more pomagat, razen če te shiranega od žalosti in trpljenja usmil in te direkt k seb potegne .

Boga si  jest pred sabo ensotavno ne morem naslikat, da bi pol v zmanjševanju distnce med njim in menoj ljubezen prepoznavov, se zanjga žrtvoval in ga milosti prosu. Mi je dal, kar mi je dal, se mu lepo zahvaljujem, zdej pa čist na men, kaj bom s tem naredu.
To je gape z drugimi besedami lepo povedov:
Quote:


Kar se avtosugestije tiče: po moje je njen namen  v seb najt pa na plano prpelat tisto, kar se bo pol lahko samo razbohotlo. Avtosugestija ma na tak način namen sebe ukinjat pa usvtvarjat tako okolje, ki te bo s svojo sugesstivnostjo vase potegnilo. Če rabš zato božjo pomoč  pa prisotnost, jo je po moje treba brez zadržkov 'izkotristit'. Ampak kot te res noter potegne, si po moje itak eno z bogom/ljubeznijo in  je pol brez veze eno dvojnost med bogom/ljubeznijo še naprej vzdrževat. Men se zdi to bliz gapetovemu 4. nivoju, ki pa tud po moje ni tazadn, čeprov si je težko predstavljat, kaj bi lahko blo odzad. Preden te ljubezen ne presvetli, itak tega ni možno uldedat, je v tem smislu en varnostni ventil vgrajen, da boš pol s svojo božasnko spozanvno močjo zihr za širjenje ljubezni delal 8)      

titud : "idol" je ponavad neki "visjega" od nas.

ce ti meditiras na "praznino" ali "tisino" to pomen da te tist trenutno bolj privlac kot pa materialna polnost in materialni hrup. zato "castis" tisto tisino.

nekateri castijo "ljubezen" ker je to visje kot to materialno pozelenje in sebicnost.

nekateri castijo "sredjo pot" ker se jim to zdi boljse ali visje kot stalno trpet v neznosnih ekstremih. itd itd.

nekateri castijo neki "brezmejnega, neomejenga" ali "veliki intelekt" ali "nadzavest" ali "triglav" ali "visje energetske nivoje" al "33 dimenzijo" al karkol. ce pogledamo podrobno se mi zmeri znajdemo v takem ali drugacnem podrejenem stanju kjer neki postavljamo nad sebe in castimo kot visje. zakaj to pocnemo, oz. sploh ne mormo zvet brez tega? ker smo v absolutni samoorganizaciji zmeri v tej vlogi, in ne mormo nikol uidt temu. in ta pozicija nas tud najbolj osrecuje (kar ne opazmo dostkrat). Absolut pomen VSE. Absolut so reke, gore, ljudje, zavest, tisina, hrup, poti, ceste, filozofija...VSE. ampak ta vse se tud zmeri deli na neki "visjega" in "nizjega" ali "odvisnega" in "neodvisnega", ceprav eno brez druzga ne more nikol obstajat in je ENO. zarad tega obstaja gibanje, zivljenje, ljubezen itd.

glede na stopnjo zavesti posameznika se te vloge "nas" in "necesa visjega" poimenujejo drugace. en prav jaz sem energija in casti izvor ali vesoljno ali univerzalno energijo, en prav jaz sem "to" in casti "tisto". temu se ne mormo nikol izognit, ceprav poskusamo in vcasih trpimo zarad tega.

in ce jaz spoznam da sem jaz oseba ali osebnost (katere lastnosti so zeljenje, misljenje in cutenje), pol ni cudno da castim Boga kot osebo tud s takimi lastnostmi. in ce jaz v koncni fazi sem oseba, pol more tud Absolut ali "tisto" obstajat kot oseba.

vprasanje se pol zastav. a so tud nivoji razlicnih cascenj "visji" in "nizji" ceprav so vsi "dobrobitni" oz. primerni za tocno tistega ki to takrat pocne? ja.

v glavnem, zmeri se mi znajdemo v obliki podrejenga nekomu (ceprav se tega vcasih ne zavedamo, ker nismo dovolj pozorni). to stalno iskanje in stremenju k iskanju necesa visjega pa nas vecno razvija in izpolnjuje (v smislu spoznavanja sebe) in  tud spoznavanju tistega, h kateremu vsi vecno stremimo.

vecno pa obstaja tud naravno razvrscanje in druzenje:

- isti ptici letijo skp (podobno se topi v podobnem)
- nasprotja se privlacjo (ceprav se nikol dokoncno ne izgubi individualnost med razlicnimi elementi)

Quote:


Lepo predavanje aryan, mi ni žal, da sem ga v bistvu pomotoma izzval, ker sem združu  idol pa njegovo podobo (ikono) in ker sem razumu absout kot en meta (nad-nad) idol/ikono.

Sem pod takimi enakopravnimi pogoji tud  jest pripravljen tud svoje 'čaščanje'  praznine kot obliko idolomanije prznat 8).  Še posebej, če tvoj  bog/absolut  ni  le zapolnitev te praznine s svojo lastno ikonografijo, tko kot sem si jest doslej slikal. Samo je tle en drug problem: če je bog/absolut hkart  praznina in polnost, če je res vse hkrat, pol se ga ne da / ne more  nikakor častit, mu ponižen bit. Ker če bi se dal to z njim  počet, pol bi se mu dal tud vladat ???

Tko da še zmerom ne morem iz tega, da je bog z mano v istem razmerju kot sem sam do sebe: šele ko me ni (ko sem sam s sabo v totalni harmoniji in se sabo  čustveno/ mentalno sploh ne identificiram) sem lahko samemu seb absoluten vladar. Sem samemu seb bog in šele takrat lahko boga kot seb enakega dojamem: nisem več njegova potenca, sva ista substanca .      

Quote:

meganivo 2 ???

titud:
jest bi pa reku tko, da je ljubezen napajnje (vseh nivojev), bog pa je na to napajanje prklopljen

pa ne da je katera ljubezen manj prava, samo na različih nivojih se manifestira in po njih teče.


aryan ... na višjem nivoju ko si bolje je ...


jest mislim, da je energija, ki poganja telo, ljubezen.

nadalje tud, tisto kar častimo nima neki več, ma u bistvu manj ... ono nima materije (dvojnosti), mislm jo ima, lahko gre vanjo če želi (ima dostop do sistema dvojnosti) ... ni mu pa TREBA, tko kot nam ki smo ujeti v samsaari.

mi moramo sestopat v ta sistem ... dokler ...

v nirvani verjetno res čutimo ... ima pa to čutenje čist drugo kvaliteto ... samo po sebi je tisto čutenje tam ljubezen.
oseba pa ima tam čist drugo kvaliteto - individuum

kolk zapneš vedno v to podrejenost
sej lahko gledaš da smo podrejeni, če drugemu ne, smo podrejeni skupnemu izvoru, in po nivojih dol vsemu kar je nad nami ... na višjem nivoju ... pa ono noče da smo mu podrejeni, ono nam da obstoj, energijo za ta obstoj in svobodno voljo ... da premaknemo neki na boljš, ne sam da sestopimo iz kolesa samsaare, ampak da med tem ko smo na njem spremenimo neki na boljš.

titud:
*Sem samemu seb bog in šele takrat lahko boga kot seb enakega dojamem: nisem več njegova potenca, sva ista substanca .    *      
substanca si že zdej ista ... mislm ne uporabljaš vseh njegovih substanc, vse kar jih uporabljaš pa SO njegove substance.
potenca je pa pot ... čimbolj zbližat potenco človeka, najprej z bogom (višji jaz) in pol še z BOGOM (absolut).
substanca je pa kuitak ljubezen.
v našem sistemu (dvojnosti) je sicer razdeljena na dvoje ... kot vsaka druga substanca v tem sistemu, ker drugačna kot dvojna kle sploh ne more obstajat, brez nasprostja sploh ne more obstajat ... brez sovraštva na primer ...

v eno je treba združit telo in višji jaz
višji jaz ma pol zihr tud nalogo da se združi s tistim višjim ... ampak to je druga zgodba ... to je drug meganivo ... mi rečemo da ko pridemo do drugega meganivoja, da smo takrat v enosti ... ker je že ta koncept totalno nepredstavljv.
in tam je spet, podobno kot kle, full enih duš, ki dogajajo podobno kot mi dogajamo kle ... MI ... ne uni u fabrki ... mi se ukvarjamo z višjimi nivoji in oni z nižjimi ... to se ciklaš takoj, ker duše se valjda spet hočejo združit v eno ... je to absolut?

je to ABSOLUT?



morm klele prov link na včerajšnji text prlimat
gape wrote on 18.12.2002 at 23:49:46:

al pa manj ... odvisno od kje gledaš

nope ... slabo si pogledu slikco
evi ti direkt link
http://www.gape.org/gapes/ego/vsinivoji8.jpg

višji jaz je precej nad osnovnimi sedmimi nivoji

gape wrote on 20.12.2002 at 15:23:05:

a nismo ze ugotovil da z ocmi ne mormo vidt kej prevec popolno. zakaj mi pol pravs nej gledam eno slikco?

tko k ti ne verjames mojim Vedam (zapisom), tko tud jz ne bom verjel tvojim slikcam  

ce pa v slikco loh vstavis oz. se znotri pojavla neka resnica, ki si je drgac tko al tko ne mormo predstavlat, pol loh isto jz trdim za besede oz. zapise.

kaj bomo zdej nardil? komu bomo verjel? en neki govori (al pa kritizira) obenem pa isto to dela na drug nacin.

gape : vzporednice z Vedami bos najdu sele takrat, ko bos spoznal (in tud priznal pol in svojevoljno sprejel), da kokr kol pogledas, MI nismo bli nikol, nismo zdej in tud nikol ne bomo "Vsevisnji", da bomo zmeri nekomu podrejeni, ceprav bomo lahko hkrati tud nekomu nadrejeni, ampak to ne bo gledano iz Absolutnega vidika, torej vsemu kar je. v Absolutni samoorganizaciji smo mi vedno v podrejenem stanju in zavestno obnasanje v skladu s tem nam bo odstranl trpljenje in prineslo zadovoljstvo.

Q. We have countless teachings from the Vedas but how does one apply these to our Western day to day life?

A. While much of the religious and cultural teachings of the Vedas may seem inapplicable in modern society, the essence of the Vedas, Vedanta, is not so. The essence of Vedanta is bhakti (service), and it is easy to engage in bhakti by hearing and chanting about Krishna.

It is not practical to engage in activities that we know from our own intelligence and previous experience are not in our interest, yet we do this regularly by the force of our minds and senses. Vedanta teaches us that it is practical to strive to control the mind and senses, and it offers practical means for achieving this.

It teaches that we are consciousness, and that all manifestations of matter come to life only through association with consciousness. While consciousness animates matter, the totality of matter also has the potential to take over the life of a "unit" of consciousness. Consciousness bewildered by matter cannot find itself.

Although it lives everywhere and always, its identification with a particular manifestation of matter's psychic and physical dimensions (body/mind) cause it to think in terms of the limitations of that particular manifestation. We think that birds can live in the sky and fish in the depths of the ocean. However, these are not their fullest potential, but rather the limitations imposed upon units of consciousness identified with wings and fins.

As humans we sense that we could do all of the things we see other creatures do and more. Thus we strive to fly in the sky, dive to the depths of the ocean, and experience all of life. Vedanta speaks to humans society and tells the modern world 'OM.' Yes! you can do anything! It confirms the deepest sense within us that surfaces in human life, and then it proceeds to tell us how to experience this freedom.

The sense that freedom is within the realm of possibility indirectly sheds light on the fact of our present bondage. This bondage is rooted in or identification with the body and mind and its extensions in all that we call 'mine.' Our present identity is based on our attachments. We are wife because of our attachments to our husband, a mother because of our attachment to children, etc. These fleeting identities tell us little about our self. When the naked truth regarding these attachments is revealed, the possibility of finding our authentic self is at hand, and the possibility of truly loving is within reach.

upam da bosta oba s titudom pozorno prebrala tole.

gape : ja zdej bo treba pocas iz teorije (koncepta)  preidt v prakso, da bomo lahko realiziral dobrobitnost (met zadovoljstveno izkusnjo) tocno tega vecnega koncepta. recmo ce jaz treniram body, pol bom dubu bodily rezultate. ce jaz treniram um bom dobil subtilne rezultate, ampak oboji nam lahko prinesejo trpljenje, ce jih mi ne uporabmo naprej za to da sluzijo spoznaji soula, ali consciousness-a oz. nas samih in pripadajoce narave oz. lastnosti in naloge.

obstaja velik velik tradicij z razlicnimi koncepti in pripadajocimi praksami. ampak ce podrobno pogledamo loh ugotovimo da so si v "smislu" ali "vsebini" zelo podobne v svojem idealu, to je odstrant trpljenje pa dobit zadovoljstvo. to vsi hocjo dosezt.

jz sem praktikant ene od vej Vedante. Vedanta je esenca Vedskih spisov. obstaja vec komentatorjev Vedante. najbl priznani so Sankar, Ramanuja, Madhva, Visnuswami, Nimbarka in Sri Caitanya.

jz spadam v solo od Sri Caitanye ki se drgac imenuje tudi Gaudiya Vedanta, ali Gaudiya Vaisnavizem.

Q. Every religion states that their God and their process is the only way. Is Gaudiya Vaisnavism any different?

A. There are a number of paths leading to the transcendence of material suffering. In my opinion some of them speak of deeper levels of penetration into transcendence than others. I consider Vaisnavism, and Gaudiya Vaisnavism in particular, to be representative of paths leading to the zenith of spiritual attainment. However, I would encourage one to focus on basic practices that are likely common to all ego-effacing paths. That is to say, let not the theoretical truths of Gaudiya Vaisnavism fill its adherents with pride and get in the way of focusing on the common predicament they share with all practitioners.

We are conditioned by the influence of material nature, and actual knowing, inner wisdom, and more so, love of God will be experienced only by those who pay the price of constant spiritual practice that involves honoring all.

Q. How can I be confident that my daily experience in sadhana-bhakti is not a hoax? Is our religious experience really a disclosure of spiritual realities, or simply a massive discharge of dopamine in the brain?

A. In the history of humanity there is a long standing debate on theism vs. atheism. Better thinkers than you or I have pondered this issue reaching different conclusions. From this it seems that there is sufficient logic in support of the spiritual reality, at least as much as there is in support of atheism. Beyond logic lies the realm of spiritual experience. Without consistent data to support that the varied spiritual experiences from sect to sect, and the different levels of experience described within various sects can be consistently reproduced by discharges of chemicals in the brain, we are left to believe what the transcendentalists say about these experiences. And we can proceed to experience ourselves.

If you like the experiences you get from your practice, continue the practice, as there is no other proven method by which one can get such experience. Furthermore, the method prescribed by the saints for attaining spiritual experience involves becoming an ideal person, whose actions (karma) are integrated with knowledge (jnana), making one fit for a balanced emotional life (bhakti).

To become selfless, self controlled, equal in one's dealings with others, self satisfied, and so on, is desirable. It is also blissful. Over the centuries persons have consistently attained these qualities through spiritual discipline, and not by any other method. They are by no means easy to attain, even by the prescribed method. Spiritual life is about being an ideal person. It is a daunting task but there is no greater challenge. Strive for it by any means.

ti sam si bl pristas budizma, ce sm jz prav zaznal...?