Quote:

man = manas = um, zavest, jaz
tra = trayate = osvobajanje

mantra = formula (zvoka, misli) ki nas osvobaja.

avtosugestija = mantra, le da se "avto" (to kar "sem" oz. to kar mislim da sem) razlikuje. telo izvaja svojo molitev (dej mi za jest) , um izvaja svojo molitev (dej mi povej to in ono), soul pa ma svojo molitev (hocem ljubiti in biti ljubljen in to vecno, kar nam niti telesna niti miselna/umska sfera ne more omogocit).

ce jaz jem jabolko narisano na papirju, ali pravo jabolko je "preizkusena" razlika se men zdi, ceprav lahko recemo da je oboje jabolko.

avtosugestija (brez poznavanja sebe)  in mantra (om tat sat) sta kot "isto pakovanje, samo drugo sranje". sej to pa itak ze sama ves iz izkusenj. jaz osebno ne izvajam "om tat sat" ampak je vseen bolj ucinkovita kot katerakol avtosugestija (med tem ko se poistovecamo s telesom in umom). probi.

titud wrote on 23.12.2002 at 11:59:00:

komot lahko beres knjige od a.c. bhaktivedanta swami-ja. jaz jih tud, ceprav nisem bil nikol formalno v njegovi instituciji. probi najdet "praktikanta" ki vsebinsko sledi njegovim naukom, ne da jih formalno imitira in se jih okorisca za svoje egoisticne namene. takih bos najdu danes zlo zlo mal znotri njegove formalne institucije. velik njegovih ucencev pa zivi, prakticira in tud propagira tudi zunaj njegove institucije. ce se ti bo filozofija sri caitanya mahaprabhu-ja zdela vredna tvoje pozornosti ti lahko pomagam se usmerit tja, kjer bos to lahko dobil v pravi luci.

Quote:


Ni nujno, da moraš najprej do konca ugotovit, kdo si pa kaj moraš počet (mislt), da bo molitu (mantra) nate delovala. Deluje  morda ravno zato, ker ti  molitu izkoristu, da  zafiksira v tvojo (pod)zavset kar nekaj, kar naj  bi ti prineslo večno zadovoljstvo.

Ko te jebe življnje, ko trpiš, ko si v domih, je tisto, kar si si zafiksiral v svojo psiho z molitvijo, edino zanesljiva stvar, h kateri se lahko zatečeš po pomoč in oporo. Če si to 'tisto' z molitviojo dobro zafiksiral, lahko 'tisto'  z molitvijo kadarkolli vpoklišeš. Če zafiksiraš nekaj dobrega (npr. boga kot posebljanje dobrote in ljubezni) res skor ne moreš sfalit, ti molitu lahko služi celo življenje, lahko s svojo mladostno (privzgojeno) fikasacijo komuniciraš tud  mimo molitve kot atosugestivnega povratnega transportnega sredstva. Če si zafiksiral napačno zadevo al pa si podlegal bolj sugestiji iz okolice kot pa  lastni avtosugestiji, deluje taka avtosugestija  morda celo negativna tako  nate  kot okolico. Si moraš pomagat z novo, ampak nastane  problem tako vsebine kot tehnike, na kaj se opret: zaupat  tradiciji, se prepustit lastni izkušnji, se pustit vplivat trenutno sugestivni  modni muhi na duhovnem tržišču???

Se pravi da po mojem ni nujno, da si ozaveščen preden si s pomočjo  molitve  fiksiraš v (pod)zavest 'tisto', na kar se je mogoče v življenju opret. Bolj pomembno  je, da je 'tisto 'zafiksirano trdno in da deluje brezhibno na vpolklic. To vedo dobro tako religiozne inštititucije kot drugi ponudniki duhovnih storitev, zato te morajo pridobit  dobit mladega al pa v krizi al pa naivno  odprtega za vse živo. Je redkokdo kje, ki se je po lastni presoji sposoben 'tisto' sam iznajt in si 'tisto' tud ustrezno  s tako ali drugačno avtosugerstivno tehniko  zafikisirat tko, da bo to kadarkoli sposoben z molitvijo v življenje prikliciat.  Gre ponavad   le za neavtorizirane  priredbe, ene približne  aplikacije, ene  imitacije za vsakdanjo rabo, kar se nam  danes kaže skoz eno vsesplošno kopiranje pa shizofrenijo.

p.s. unga v angleščini spodaj v aryanovem prejšnjem postu pred objavo tegale mojga še nism uspel prebrat..

titud wrote on 23.12.2002 at 14:26:42:

kasn psihicn proces? kaj ne dela, oz. dela?

titud wrote on 24.12.2002 at 08:21:05:

Q. Why is there suffering?

A. In the grand scheme of things, suffering serves as negative impetus for the non-liberated to move in the direction of liberation. Otherwise we perceive suffering when we act against our own interest, misconstruing ourselves (units of consciousness) to be matter (mind and body). Why do we do this in spite of so much practical experience and good advice? There is no good reason for it, rather it arises out of poor reasoning.

Q. If you do not know the actual cause of your suffering, how can that suffering help you?

A. While it is true that we may not be aware of our past that appears as our present suffering, human life gives us the opportunity to become aware of the dynamics of this karmic reality. Scripture speaks to human society. If in human life we choose to ignore scripture, we suffer as a consequence of pursuing ignorance over knowledge. Even without the help of scripture, it should be apparent to any thoughtful person that there are consequences from our actions.

Either this truth is not absolute, or not all of the consequences of our actions are immediately experienced or visible. Scripture confirms the latter. What is the value of suffering without knowing why one is suffering? In answer one can ask what value there is in saying one does not know why he is suffering after ignoring the one (scripture) who explains the reason to him.

The law of karma does not directly involve God. He is not responsible for its response to our thoughts and actions. A moral God has not superimposed the law of karma on the world. Material nature exists for the "jiva souls" and they in turn give life to material nature. The moral nature of the law of karma, its determination of good and bad expressed as punishment and reward, is stern, honest, and austere. It is not particularly merciful or compassionate. Nature will respond to any thought or action we indulge in by creating circumstances that balance them out. Nature facilitates the fruition of all of the jiva souls' tendencies (samskaras), allowing them to work out their destiny.

This is simply the nature of the world, one activated by ourselves since time immemorial. Human life is meant for self realization and God realization. If one demonstrates that he is not interested in this, nature facilitates that which he is interested in appropriately, which often involves providing a body other than a human one that is better suited for the pursuit one one's interest. We can learn about this from scripture. Now you know, so you cannot plead ignorance in the future.

Q. If we were originally in the spiritual world as devotees of Lord Sri Krsna (God), what prompted us to leave his loving association and come to this material world full of sufferings?

A. We were not previously enlightened. We are souls who are constituted of God's intermediate sakti. This sakti emanates from Maha Visnu. Through this sakti the one oversoul of the world becomes many. The world thus manifests as a combination of consciousness and matter, and it is arranged with respect to karma, which has no beginning (anadi) but can come to an end. Out of love for the jiva souls, God overrides the principle of karma, showing mercy, and thus causing the jiva's liberation. Karma represent the principle of justice. God shows deference to this to an extent, and thus the world manifests. If he did not, he would be criticized for being unjust. Still he overrides this justice showing his mercy. Without justice to override there is not opportunity for mercy. If we choose to take advantage of God's grace, we can know perfection.

Quote:


Tale karmični model, ki kaže na odsotnost božje volje, me nekako ne more prepričat. Model je zgrajen na predpostavki, da se naša karmična danost (mi, naše misli in dejanja) balansira z materiano naravo na od boga neodvisen,  krut a pravičen način. To naj bi blo zapisano v božaskih spisih, torej je naše trpljene le posledica nerazumevanja teh spisov in si ga lahko pripišemo kar sebi.

Je sicer omenjeno,  da "nature will respond to any thought or action we indulge in by creating circumstances that balance them out", toda to je lahko zelo ovinkast proces, katerega rezultatov se v tem lajfu si morda sploh ne moremo obetat.  Ne vem kako je z drugimi vedskimi teksti, ampak  vir človekoga  trpljenja že par stoletij ni več toliko kruta materiana danost, v kateri naj bi se udejanjala človekova karma, ampak visoko organizirana človeška družba in od nje tenološko predelana/ustvarjena materiana danost. Mi oz. naše predhodne generacije smo/so materiano danost s svojo karmo že predelale, so jo materilizirale in naša naloga je, da jo v skadu s svojo karmično danostjo vzdržujemo/predelujejmo/predajamo naprej nasledjim generacijam.

Skratka, današjna narava ni več kruta in brezosebna danost, temeč zvečinoma humanizirano okolje, v katerem so se naša  dejanja in misli že zbalanisirala z naravno danosjo v dobrem in sabem, pač v skladu z našo vsakokratno karmično danostjo. Tko da dons po moje nismo več tolk odvisni od vere v božjo milost kot od vere v sočloveka, v mesebojno sočutje in usmiljenje.

Mogoče je to začutu sri caitanye, ki je po mojem v sorazmerno razviti indijski družbi 15. stol. reformiral 'džungelsko' krutost in sociano neobčutljivost starih vedskih spisov. V tem smislu razumem obujanje humanistične note negovega učenja, ki priteguje njegove sedanje sledilce v odtujeni zahodni družbi, ki je začela dvomit v humanost kulturno predeanega materialnega okolja samega.  

Quote:


V visoko oraniziranem in tehniciranem družbenem okolju, ji je karmično že predelano od prejšnji generacij, deluje 'drgač' kot v enem divjem naravnem oolju, kjer je človek praktično vsak dan na življenje in smrt odvisen od božje milosti (npr. vremena, psiofizične kondicije...). Zdej je tko da se lako praktično cela generacija 'žrtvuje' za neslednjo ali pa generacija  se v naslednjo generacijo zažre. Priviigiranim znotraj generacije ni treba v tem lajfu odpalčevat karme, za naslednji lajf jim pa dol visi. Živimo skratka v okolju, ki je nekašen skupek prejšnjih karm tako naši lastni kot drugih, skombiniran s sedanjimi karmičnimi danostmi. Življenje poteka  v kolektivnem psihičnem okolju in ne več toliko v 'naravnem', kar je po svoje prednost, po svoje pa poguba. Prednost je v tem, da se psihično okolje takorekoč totalno  odziva na našo zavestno vplivanje nanj, lažje v njem ustvarjamo pozitiv okolje, ki nam našo pozitivno naravnanost poplača s pozitivnim odzivom in obratno: negatino z negativnim. V bistvu si laže ustvramo okolje, ki naj bi eliminirao trpljenje, hrat pa ga tud laže prikličemo nase.

Verovat v aboslutno dobro nam seveda lahko smo koristi in če bi bla to splošna praksa v odnosih  med folkom, se ta pozitiven filing lahko potencira praktično na neskončno neskončno potenco. Ne vidim razloga, zakaj na tak način ne bi blo možno preseč naše karmične ujetosti v trpljene in kar ponuja po moje  tud aryanova šola  oz. religija.