titud wrote on 18.12.2002 at 10:54:10:

ce je Absolut vse, zakaj pol ne bi mogu bit tud oseba? ce Absolut ne more bit oseba, pol on ne more bit Absolut, po tej logiki bi bil Absolut nizji od nas, ki smo osebe. oz. bomo zlo tezko razlozil kako lahko neki obstaja v posledici, ampak ne v izvoru.
Quote:

tam kjer je princip je tud principal. tam kjer je izvor je tud posledica. tam kjer je energija je tud energetik. tam kjer je ogenj je tud svetloba. tam kjer je pozitiv je tud negativ. enga brez druzga si ne mors nikol niti predstavljat niti jih ne mormo nikakor na silo razdelit, ceprav so obenem razlicni.

Quote:


Z molitvijo oz. avtosugeriranjem svetospisemskih citatov  preupuščam božji volji oz. se s tem poistovečam z bogom kot absolutom, principalom, ki bo uskladu mojo subjektivno zvest s svojim objektivnim zavedanjem. Namen  take avtosgestije je poistovečenje  mene z bogom, kar je naj bi bil edin pravilen  izhod iz zmotnega poistovečnja s  posamičnim v moji mayi, ki nujno povečuje moje trpljnje.  Zdaj pa še eno vprašanje: ali ni prav positovečanje izvor večini  našega trpljenja (razkol med tistim, kar sem  in tistim kar  bi rad bil)? A ni rešitev iz našega trpljenja osvoboditev  izpod vsakega poistovetanja in ne v absolutnem positovetenju? Ali je to zate eno in isto?

Tale aryanov tekst sem qutal iz enega drugeag topika:

Quote:


Po tem pricipu nam ni treba it naprej od majših delov (nas) do njega (boga), ampak tud nazaj do posameznih potenc nas samih, katerih  vsota še nismo mi. Posamezne potence, me morajo priznat kot svojo substanco oz. izvor, da sploh se sploh lahko pojavljajo  kot potence...

Substanca (jaz) edini nisem  telesen/materialen, če hočem do konca dosledno bit subtsnca stotisočev enih genov, malih sebičnih jazkov, ki se združujejo v tkiva, organe in komandne centre. 'Jaz' ne smem bit nč od tega, se ne smem positovetit z nč od tega, da sem lahko  pravičen do vsakega genčka, ki se želi do konca samorealizart. Teoretično je tko: če bi vsak delal tisto in tako, za kar je programiran,   bi 'mene' ti genčki niti ne rabl, bi bli na substanco kar direktno priključen. Ker pa temu ni tko, ker tud če dela vsak natančno tisto, za kar je sprogramiran, mu ta nejgova potenca  še ne zagotavlja preživetja, tj. skladnosti substanco. Tle pridem na sceno 'jaz', ki sem zanje bog. Pa ne v primeru, če se enkrata poistovečam s to, drugič drugo, tretjič sebično potrebo na tak in drugačen način organizitranih genov. Jaz sem zanje pravičen bog lahko v primeru, če se ne poistovečam z nobeno od nenasitnih potreb teh sebičnežev, saj bi njihova posmezna zadovljitev nujno pripeljala nujno dezintegracijo 'jaza' in organizma kot celote, ki se začne zažirat sam vase.

Aryan wrote:
Quote:


Na takem samoopazovanju komplesnega sistema je po moje  utemeljena  teozofija, ki predpostvalja boga  kot obliko duhovnega bitja, ki  se (nam) kaže kot substanca, v kateri se  odražajo   potence  sebičnih  jazov religioznega občestva.

Quote:


ja, meni se zdi logično, da smo seveda odvisni od okolja (npr.sonca) ampak to še ne pomeni, da smo sluge...

dobro-slabo, več-manj...v Absolutu tega pomoje ni in zato nikakor ne morem sprejet to vlogo sluge oz. ponižnosti....res je, da smo obsijani s soncem (bi drugače obstajali?) ampak sonce ničesar ne pričakuje...sonce samo JE

iz družbenih odnosov smo se zmotno naučili, da obstaja "več-manj"...."gospodar-sluga"....ampak mislim da Absolut ne deluje tako...to je pomoje naša iluzija

in če bo za en dan zmanjkalo sonca jaz tega ne bom razumel kot kazen za ne-služnost ampak kot pojav, ki je pač očitno potreben in se je moral zgoditi...

aryan, mislim, da teorija da smo "sluge vsemu kar je" drži  v smislu da sem odvisen  oz. sluga svoji sreči. Če bom nesrečen se bom na vsak način (vprašanje ali na uspešen način) hotel približati občutku sreče...ja, od tega sem odvisen, in na tak način jaz razumem, da sem sluga


Quote:


se strinjam, smo kar smo in bodimo to





LP

gape wrote on 18.12.2002 at 18:11:01:
a obstaja svet enosti brez sveta dvojnosti. a obstaja svet dvojnosti brez sveta enosti?
sicer si pa itak sel ven iz konteksta v katerem je blo to recen. ampak vseen.
Quote:

ce ti furas avto, pa tok notr pades da se ti na trenutke zdi da si TI avto, a je to res? dejstva ne mors nikol sprememnit. ti nisi gen, niti mozgan niti telo... ampak se za casa ko si pod iluzijo poistovecas s temi stvarmi. lahko jih pa tud razdelis na 7 nivojev, ampak vseen to ne sprememni dejstva da si to ti. bistvo je pridt vn iz iluzije, to pa nardimo tko, da zvemo in delujemo v skladu s tem kdo smo.

se enkrat povdarjam zmotno misljenje da mesanje kemikalij, genov, pa ne vem koga se proizvede zivljenje ali "zavest", temvec je zavest tista ki je izvor telesa, genov, mozganov itd. to je tko k racunalnik pa programer. racunalnik ne more sam od sebe nc narest ce ga programer ne upravlja. ampak vcasih se programer poistoveti z racunalnikom, ampak se zmeri to ni on. in tisti ki so pod iluzijo tega "zmotnega" poistovecanja, valda da prihajajo vn s takimi teorijami da smo mi iz molekul, genov, mozganov, mesa, krvi itd.

Quote:


Maš pa voljo, aryan, da nas zgubljene ovce na pravo pot spravljaš. Bom še mal preskušal tvoje potrpljenje, nč zamert, sej če res verješ, boš tud tako klado kot sem jest nekam premaknu ..

Mi ne smemo bit geni ne možgani ne nč od tega. Se globoko strinjam, saj dokler se poistovečamo s čemerkoli od tega, smo v v fikciji, iluziji, mayi... Nimamo nobenga jamstva, da z enim delom sebe ne bi delal proti drugmu delu, se lahko gremo v seb vojne pa zvezništva vsega proti vsem.  Kaj šele, da bi kot  takšen  razsusti jaz lahko zaštekal pa opravil svoj namen ene  potence absoltne substance....

To hočm povedat: jest  moram bit substanca nasprot svojim potencam, morm v svoji substanci odražat točno vse svoje  potence, brez manjka ali presežka in obratno - vsaka moja potenca mora bit doraz moje celotne substance. Moja substanca je zato lahko le izventelesna, duhovna, je vsebovana v duši, ki  telo pedena skozi um. Um lahko deluje skoz kolikor toliko organizirano materijo, jo mora tko organizirat,  da se v njej odraža substanca,  duša. Ne katerakoli duša, ampak moja, ker samo moja paše v to moje telo brez ostanka in presežka. Zdej, moja duša je ziher potenca ene absolutne substance, ampak te potence ne morem nikakor direkt pa v celot pa brez viška pa  ostanka čez moje um pa telo spedenat. Nimam skor nobenih šans in se je brez veze zarad tega sekirat.

Zakaj bi se moj um s tem jebov pa si odsev  te obsolutne substance v svoji duši slikal, ko  pa še tiste potence, ki jo ima moja induvidualna duša, ne zmorem umsko/telesno  spedenat? Saj zato pa mam lastno dušo, da se umu ni  treba z absolutnim zajebavat! Vse, kar moj um mora nardit, je potenci lastne duše zaupat, ne pa skoznjo al clo  mim nje do enega absoluta bližnjice sekat! Saj kaj pa je moja duša drugega kot potenca ene substance, tko da um  ne more sfalit, če dušo prizna za vrhovneg šefa! Smo eno, ja, ampak na to smo obsojeni,  naš um  mora pa lastni duši prisluhnt pa skoznjo to enost v duhu in telesu pedenat. Z  enostjo se naš um lahko samo poistoveča, ne more pa enost bit, niti v duhu! Dokler je duša njegov gospodar, se mora njej podrejat pa klanjat, mora v njej boga videt!

Mater, sem se spet razkuru .

Če tole, kar pišem,  primerjam z gapetovim pisanjem, se mi zdi, da sva v umu skup skor celo pot, vsaj  po tem, kar je tle zapisov:

Quote:


Aryan, jest filozosfkega podstata tvojga teizma  ne morem čist posvojit, čeprav mi  zlo logičen pa konistenten zgleda, clo bolj kot moj ateizem.   Čustveno me nekak ne potegne, tvoj bog pr men ne more osebnih potez dobit. Bolj se matram, da bi ga sprejel,  večji odpor do njega dobivam.

Ampak ti boš itak reku, da se bog tud tud na tak način razodeva...

Quote:


Po mojem je avtosugestija izključno namenjena pedenanju čustev. Ker v le v določenem  čustvenem okolju se začnejo dogajat dogodki,  ki 'prožijo takšna čustva'. Tko da ko se z avtosugestijo naučiš obvladat (instinktivne) telesne odzive na lastne 'zle' misli in ko ti telesni odzivi nanje ne morejo več  prinašat zadovoljstva, se 'zle' misli nehajo naslajat same nad sabo in se ti povrne naravno 'pozitivno' naravnano čustveno stanje. V takem čustvenm stanju se ti porajajo pozitivne misli, ki instiktivno težijo k realizicaiji pozitivnih dogodkov: poiščejo jih iz okolja oz. si misili 'zrežirajo' okolje tako, da zgleda, da se 'pozitivni' dogodki dogajajo sami. Pustmo zdej to, kolk so dobri v enem absolutnem smislu al pa samo zate, ker po moje se v enem konstantnem pozitivnem čustvenem delovanju itak  vzpostavi okolje, kjer je vsako dejanje dobro za vsakogar...    

titud wrote on 19.12.2002 at 10:51:04:

no zdej si direktno zadel zakaj se sploh gre pr avtosugestivnih tehnikah in konceptu ki jih podpira in propagira. po moje ne bi mogu bl zadet. svaka cast!
Quote:

ampak si pa tud direkt zadel se v drugo plat avtosugestije, ki bi jo ti rad zaenkrat kr pustu pr mir. avtosugestija te postavi (ali hoce) v vlogo "reziserja" okolja in ga hoce zrezisirat tko, da je rezultat osebna sreca. al pa tko k smo vcasih ze kle rekl, da postanemo (ali hocmo postat) neodvisni krojaci svoje usode. kar seveda nikol nismo bli, nismo zdej, in tud nikol ne bomo. (ampak pustmo zdej to pr mir)

problem nastane takrat, ko ugotovimo da nam ne ratuje to neodvisno rezisiranje lih najboljs (in je tud nemogoce da bi v celoti), ker je koncept zgresen oz. ni univerzalno aplikativn.

po drugi strani pa je problem  tud ta, da se mormo vprasat kaj bi blo ce bi blo na svetu velik takih kvazi-absolutnih reziserjev. scasoma bi se en druzga hotl dominirat, kar pelje v kaos, se prav delec od miru. ce pa je okolje ki ga rezisiram moj lastni um (mojo lastno iluzijo), in s tem hocm povedat to da ne bom na nbenga druzga vplival (jih bom ignoriral) pol pa zgubimo ljubezen do drugih, kar nam pa spet dolgorocno ne bo vsec. dokazano.

Absolutni reziser je EN (in to "nekdo" ne "nekaj"). razumet ga ne mormo s pomocjo nepopolnih cutil, uma in intelekta (instrumenti nasih zmotnih poistovecanj na razlicnih nivojih). razumemo ga lahko sam z njegovim dovoljenjem (ker je on avtokrat, in kot tak visji kot mi) in naso pravilno naravnanostjo proti njemu. bolj ko ga spoznavamo na ta nacin, bolj ga tud samovoljno (ne pod prisilo, kar pocenjamo zdej in zarad tega trpimo) sprejmemo kot boljsega "reziserja" nase srece kot pa smo to mi lahko sami.

ce jaz hocem govort s predsednikom ZDA bo to mozno le ce mi on to dopusti, ne ce si jaz to dovolim. na podobn nacin, mi ne mormo vidt ali spoznat Boga, ce nam on to ne dopusti. komu in kdaj pa on to dopusti, je pa treba tud zvedt od njega, ali tistih ki ga ze poznajo.

v jeziku avtosugestije bi lohk povedu na ta nacin.

jaz sem odvisen od neodvisnega tebe... jaz sem majhen, vsevisnji gospod..., jaz sem tvoj sluga, moj gospodar... jaz trpim, prosim resi me...