Quote:Če bi bil oddajnik, duša tisto, kar vsebuje ključ, identiteto neka osebe, potem v primeru destruktivnega skenerja to ni več problem. Kaj pa pri nedestruktivnem: en oddajnik milijon sprejemnikov?
Zdaj, če predpostavi možnost alokacije kvantih delcev, ki naj bi bla tud ena zančilnost subkvantne narave zavesti, pol kvantni delci kot nosilci informacij itak lahko na katerikoli lokaciji vibrairjao enako in istočasno kot na originalni ali katerikoli drugi drugi poljubni lokaciji. Če je možganski lovilec pa čitalec teh v kavntne delce zapisanih informacij v redu, stvar lavfa v poljubnem številu 'klonov'. Itak šele njihovo 'čitanje' določa njihovo lokacijo, to je pravzabrav najbolj zanimiva ugotovitev kvantne mehanike: da zavest šele 'ustvar' delec točno tukaj in sedaj.
Duša kot energetska zadeva iz najfinejše snovi narejena po moje ne bi smela imet problemov z lastno alokacijo.
Quote:Zakaj pa to: "Jest moram pr seb šele legalizirat dejstavo, da so zavesti lahko kavlitativno različne." kvaliteta in kvantiteta zavesti, če se ti dve stvari splača ločeno opazovat, določata identiteto nosilca. gape sigurno ni lulika, pa če je pri polni zavesti al pa zadet kot fosn. titud danes tudi ni titud včeri.
Ne boš verjel, ampak človek ma s priznavanjem različne kvalitete zavesti lahko resne probleme, tko pr seb kot v odnosu do drugega. Naša racionalistična zavest nas sili v en uniformizem, ki je razliko v kaliteti zavesti sposobna uvidet predvsem skoz različne vrste kemičnih posegov v zavest, katerih skupna zančilnost je, da zavest v bistvu otopijo in jo naredijio 'neuporabno'. Vzhodne kulture majo s tem manj problemov, saj kemijo in uporbljajo za izboljševanje zavesti, s tem pa tvegajo, da gre pozabo običajna uporabna zavest.
Kakšni smo drug do drugega pa itak vemo: če se le da čim bolj uniformno/konformi in razlike občutimo kot breme, pa naj se počutmo od drugih zatirane al pa nad njimi superiorne. Legalizacija različnih zavesti pomen skratka hkratno hierahizacijo in ne mi govort, da je cilj duhovnosti kogarkoli izboljšat. Zame je namen duhovnosti zadeve naredit predvsem bolj znosne pa jih uravnosvesit, kjer zdaj niso, kar po sedanjih vrednosti lestvici lahko pomen zavest tud poslabšat. Je narveč problemov prav okrog tega, da se človek prizna legitimnost taki obliki zavesti, ki je objektivno gledano slabša, če je na subjektivnim nivoju edino merilo njena znosnost.
Quote:ja, če vsaj približno priznavamo evolucijo ali ne bi mogli sklepat o "kvaliteti" zavesti na podlagi le-te ?
Te tud, ampak ne samo te. V biološko evolutivnem smislu ma vsaka vrsta točno tako kavaliteto zavesti in s tem tud tako popolno zavest, da ji uspe zapolnit svojo evolucijsko nišo. Gledano s stališča tukaj pa zadj, mamo vsa živa bitja biloško enako kavlitetno zavesti, ker smo vsak v svoji niši drug z drumu v sožitju in si dopučamo zavedanje. Tist, ki zavesti nima temu sprot pa primerno opedenane, itak zgine iz evolucijske verige.
Jeba je v tem, da je človk z medsebjono interakcijo razvil tako obliko zavesti, da tehnološko lahko igra vlogo stvarnika, ne da bi hkrat tud dosegla tako kvaliteto samozavedanja, da bi za tako vlogo sposbna prevzet tud vso odgovornost. Tle majo tisti memi kot eni v možgane zakodirani osnovni nosilci kulture tisto vlogo, ki presega biološko doseženo evolucijksko stopnjo zavesti in tle se začne tud druga kvaliteta zavedanja. Saj pravm, ne višja, kvečjemu nova oz. druga. S tem, da je sposobno zradirat vse druge, ni nč višja, saj je le nesposobna samoreflektirat dejstvo , da bo s tem osiromašla pa zradirala tud sebe.