exorcist wrote on 22.01.2004 at 12:05:15:No, saj to je ravno hec. Dokazov ni nikjer za najti? Ni jih....
Dokaz? hmmm....

......izvoli 8)
citat g. Koichi Tohei: Kot kaže naših pet čutov, ima vesolje, v katerem živimo danes, barve in obliko. Kakšna pa je resnična narava tega vesolja?
Vse, kar ima obliko, mora imeti tudi začetek. Za sonce, denimo, pravijo, da zdajle žari, a tudi ogenj mora imeti začetek. Hkrati pa je moral obstajati ogenj, še preden se je sploh pojavil. Če sledimo izvoru vseh stvari, prispemo do točke, ko ni prav nič obstajalo. Po drugi strani pa nič ne more roditi nečesa. Zen uporablja besedu
mu, ki pomeni nebivanje, a ne popolno; zenovski
mu torej označuje stanje praznine, v kateri pa je vseeno nekaj, saj čisti nič ne obstaja, ker vselej še nekaj ostane.
Povedano v matematičnem jeziku: temeljna enota je številka ena oziroma enica. Zemlja je ena. Kamenček je eden. Ko tako enoto prepolovimo, je tudi tisto, kar ostane, spet eno. Tudi če jo cepimo v neskončnost, ne pridemo do ničle. Kadar imamo eno imamo vselej tudi polovico. KI(chi, prana, energija) je neskončni zbir neskončno majhnih delcev. Na tak način so prav vsi, Sonce, zvezde, Zemlja, rastline, živali in človeški um ter telo rojeni iz vesoljnega KI-ja. Iz Ki-ja, ki je v vesolju resnična snov, izhajajo gibanje in mirovanje, združevanje in razdruževanje, napenjanje in popuščanje ter številne druge vzajemne dejavnosti, ki dajejo obliko sedanjemu vesolju. KI nima ne začetka ne konca; njegova absolutna vrednost se ne veča niti ne manjša. Z vesoljem smo eno in naša življenja so del življenja vesolja. Kajti tako kot pred začetkom vesolja tudi zdaj ostaja njegova absolutna vrednost gotovo dejstvo, v okviru katerega se še naprej nadaljujejo rojevanje, rast in umiranje ter razpad.
.
.
.
... Naša življenja so nastala iz KI-ja in vanj se morajo nekega dne tudi vrniti. Gledano s fizičnimi očmi, je videti, kot bi naša življenja ob smrti izginila, vendarle pa z vidika duha ni prav nič izginilo. Obstajali smo že prej in tudi v prihodnje bomo obstajali. Gledati z vidika duha pomeni gledati z vidika pravega bistva. Z vidika pravega bistva vesolja izhajamo prav vsi, ves svet, vse človeštvo, iz iste maternice kot vsa drevesa, vse trave in vse drugo, celo oblaki in meglice. Mar bi lahko ob tem spoznanju obstajal razlog za bojevanje in sovraštvo? Če boste na to vprašanje pogledali z vidika temeljnega bistva vesolja, boste sposobni razumeti ljubeči duh, ki varuje vse stvari, in sprejeti prepoved slehernga bojevanja.

LEP POZDRAV VSEM