Samson wrote on 24.07.2002 at 22:08:58:Ne razumem razlike med Jezusom in Cerkvijo v pomenu, da enega lahko sprejmeš, drugo pa ne.
No, ko sem rekla, da me je Jezus klical od malega, sem hotela povedati, da ko sem bila stara ene 5 let, sem pogosto čas preživljala pri stari teti. Bila je verna. Živela je zelo skromno, ker je verjela, da je to skladno s katoliško vero. V zimskem času ni hotela imeti kurjave, luči je ves čas ugašala, jedla je zelo malo, štedila je z vodo. V cerkev je hodila že zgodaj zjutraj. Zvečer pa sva skupaj molili. No, jaz sem bolj poslušala. In bilo mi je fajn moliti zvečer. Toda, začutila sem odpor, ko me je hotela "preoblikovati", ko je začela vztrajno vplivati name. O bogu ni govorila sproščeno. Ampak krčevito, v strahospoštovanju. Češ, da Bog že vidi, kaj jaz delam. V bistvu me je skušala kontrolirati, mi zbujati občutke krivde.
In enkrat sem imela tega dovolj in sem ji zakričala... "Boga sploh ni!!!" Hehe... in glej ga zlomka... v tistem zagledam na šipi okna, dve koščeni roki, prekrižani eno čez drugo. Takrat sem to razumela kot sporočilo meni. Da obstaja. In to je glavno. Da vem, da obstaja.
In kasneje sem doživela še nekaj takih poskusov preoblikovanja. Vztrajnega. In moram ti reči, Samson, da se rada družim z Bogom, z božjimi otroci, če le nimajo do mene pristopa, da me hočejo spremeniti, v nekaj prepričati. Jaz svoj odnos do Boga imam, v cerkev rada hodim, ko je prazna. Ne maram pa cerkvenih ritualov, razen individulane molitve. In za konec; verjamem v boga, ne verjamem pa v ljudi, v sistem, ki so dobre stvari interpretirali po sovje. In predvsem ne maram brati dolgih spisov, kdo je kaj rekel.. Zame so pomembni temelji. In to so, če lahko povzamem, "božje zapovedi". To je zame dovolj. Vse ostalo, doživljam, kot odveč, kot preširoko območje, da bi bile zadeve še lahko preproste, jasne, in pristne.
Home
Pages: 
