Quote:


Miska, zakaj pa potem na stvari na pogledaš z drugačnega zornega kota ?
Ravno zato se ti zdi, da se ponavljaš, ker si ujeta v nek vzorec in razmišljaš statično.

Saj veš, da je odgovor v tebi in je tu :

Quote:

Praviš, da se trudiš soočiti s sedanjostjo, vendar se  ne moreš truditi in se hkrati soočiti s sedanjostjo.
Ravno ta trud izhaja iz vzorcev preteklosti, saj se trudi tista Miska, ki temelji na preteklosti.
Kar pomeni, da počneš to, da želiš le preteklost prenesti v sedanjost. In tu se ciklaš.
Zato pravim, da je to nemogoče, kar počneš.
Tudi krivda je le dokaz, da želimo spremeniti preteklost.
Če spremenimo sebe in svoj pogled na svet, izgine tudi krivda.
Krivda te ohromi in ti preprečuje, da bi se spremenila.
Zato imaš zdaj dve možnosti :
1. Da spremeniš preteklost
2. Da spremeniš sebe oz. svoj način razmišljanja. Da ne boš več imela tega občutka, da se ponavljaš.

Saj  je tudi problem s katerim se soočaš vedno nov in se spreminja. Zato se tudi mi moramo spreminjati, če ga želimo rešiti.

Sedanjost ni nekaj statičnega ali nekaj določenega.
Sedanjost se neprenehoma spreminja in zato se tudi mi moramo spreminjati.

Miska wrote on 21.06.2002 at 12:50:51:

Miška, here's a hint: Robi ne bo popustil. Enako tud pri meni ni. Pač hoče vedno imet zadnjo besedo.

Someone wrote on 20.06.2002 at 06:26:43:


Tisto zgoraj, gre za odnos, ki ga imaš v službi, verjetno. V Odnosu z veliko začetnico, pa itak ni višjih in nižjih, tako, da bi jaz raje o tem govorila.

Ma.. si predstavljam, kako more biti frustrirajoče, ko se hočeš z nekom pogovoriti, pa to, kar rečeš, vzame preveč osebno. In če to jemlje vedno osebno, potem težko napredujeta.
Kako povedati, da me nekaj moti, ne da bi se drugi počutil ogroženega? Hm, se da?
Morda. S tem, da smo iskreni. In ne ovinkarimo. To sem vidla, se obnese.
Vprašam se dvoje, če bi se meni to dogajalo: Najprej bi se vprašala, kako povem to, kar me moti. Ali je moj ton kritičen? itd.
Drugo: Zakaj vztrajam z nekom v odnosu, če se ne da pomenit. Če so to ljudje, ki jih ne mormo zbirati (starši, sodelavci), potem, je pač j***.

Someone wrote on 21.06.2002 at 19:20:19:

(Noben? No... )

Ma jaz bežim od ljudi, k se ne morm poment iz oči v oči. Evo.

Miska wrote on 21.06.2002 at 12:50:51:

Saj pa to ravno pišem.
Pišem o tem, kako sam vidim te stvari in kako bi sam reševal tak problem.

Quote:

A res ?
Tale način je ravno najtežji, saj vidiš, da ti jemlje veliko energije.
Quote:

In kdo to pravi v tebi, da je logičen ? A ni to tisti, ki tudi ustvarja problem ?
Torej  bo potrebno uporabiti nekaj, kar ti je tuje in kar se ti ne zdi logično.

Quote:

Recimo, da rečem, da razumem, kaj pa potem ?
Kaj to pomeni,  da razumem ?
Ali želiš res razumevanje, ali le pritrjevanje ?
A ti je pomembno, globlje razumevanje, ali pa le to, da ostane tako, kot je ?
Saj ravno to, da se sprašuješ kdo bi naj popustil, kaže, kot,  da nisi pripravljenja, priti problemu do dna in se ga osvoboditi.

Razmišljal sem o tem, zakaj trdimo, da rabimo čas.
Kaj to pomeni ?
Saj želja po nečem se pojavi takrat, ko tisto v sebi pogrešamo in zato želimo nadomestiti z nečim zunaj sebe.
Zato je ravno ta trditev, da rabimo čas, dokaz, da smo obstali.
To pomeni, da  tvoja teorija nima repa in ne glave, ampak je le nek začaran krog, ki ti preprečuje, da bi rasla.
Kot vemo, je čas relativen, torej je odvisen od subjekta.
Čas pa dojemamo na podlagi sprememb. Torej je to dokaz, da si obstala in da ne vidiš izhoda,saj ne dojemaš sprememb in ne časa. Zato tako velika želja, da rabiš čas.
To je res, rabiš čas.
Vendar si časa ne moreš želeti, ampak mu je treba dati možnost, da obstaja.
Saj ravno tisti, ki si želi čas, preprečuje, da bi čas obstajal.

Torej, je nemogoče, da bi čas rešil probleme, saj si ga zanikala in se vrtiš v nekem brezčasnem prostoru.
Če si ne dovolimo sprememb, smo ujeti v vzorce preteklosti. Tam ni rasti, tam ni spreminjanja, tam ni življenja in ne časa.

Takšno razmišljanje je samouničevalno in je usmerjeno proti življenju. Zato človek izgublja energijo, ter pada v depresije.

Quote:

Zakaj si tako prepričana, da bo never ending story ?
To je le izraz "never ending" načina razmišljanja. Izraz, da živiš v brezčasnem prostoru.

Zato pa ponujam debato, ki je obrnjena na glavo in ki ima tudi happy end

Kot sem že zapisal, da če RESNIČNO želimo rešiti svoje probleme, jih moramo reševati z novimi prijemi. Potrebno je razmišljati ustvarjalno in postopati drugače, kot so nas učili drugi.
Saj ravno ti vzorci , ki so nam jih drugi vcepili, so nas pripeljali v takšen beden položaj. Torej ne moremo še naprej razmišljati klasično in se spreminjati.

Zato tudi nimam kaj popustiti. Jaz grem naprej.
Vseeno mi je, kaj sem vedel včeraj in o čem sem včeraj pisal. Pravzaprav me niti ne zanima. Če bi šel nazaj gledat svoje poste, bi si mislil, keri idiot je pisal take bedarije. . Saj so bile same laži. Zato priznam, da sem lagal.
Ampak, kaj mi preostane ?
Naj  se počutim krivega in grem nazaj popravljat vseh 500 postov ? . Torej bi se lahko kar 500 krat počutil krivega. .
Ma si mislim, k vragu s tem. Kar je bilo, je bilo. Preteklost je pač preteklost.
In edini način, da se učim je : DA SE NE UKVARJAM S PRETEKLOSTJO ¨!
To je edini način, da rasem. To je edini način, da imam ČAS.
Saj vse, kar je resnično in kar vpliva name, obstaja zdaj ta trenutek. Zato je potrebno biti čimbolj pozoren.

Quote:

Kako lahko sprejemaš preteklost, če je ne poznaš in je ne razumeš ?
Torej preteklosti ne sprejemaš, ampak želiš na njo vplivati.

Miska wrote on 21.06.2002 at 20:49:55:

Smart move. Mislim, da bo zdaj Robi ostal brez besed.

Robi wrote on 21.06.2002 at 22:05:08:

Moj namen? Saj te je Miška utišala.

Eh, mal heca more bit.