Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> Smisel življenja
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1023402303

Message started by terezija on 07.06.2002 at 00:25:03

Title: Smisel življenja
Post by terezija on 07.06.2002 at 00:25:03

OB SKODELICI ČAJA april 2002

Dragi bralci, lepo pozdravljeni. Ko sem tole prebrala na spletni strani Čudovitega sveta kristalov                     ( www.kristali.comtron.si  ), sem se morala tudi sama vplašati, kaj je pa moj smisel življenja ??? Se o tem sprašujete tudi vi  ???  

SMISEL ŽIVLJENJA!

Kadar je smrt največja nevarnost,takrat se oklepamo in si želimo življenja:
toda ko spoznamo še hujšo nevarnost………..,si želimo smrti.

Kje je potem vzrok za toliko samomorov?

Beseda samomor pove, da gre za nasproten tok življenja, ki bi ga označil z eksplozijo. S tem hočem opozoriti, da življenje v našem okolju ni v razcvetu, v bujni rasti….. temveč žal nasprotno. To se kaže v negativnem naravnem prirastku, kjer je število smrti večje od števila rojstev.

Na socialni ravni to dejsvo potrjuje brezposelnost in druge oblike potiskanje ljudi na obrobje-do vedno večjega razraščanja novih vrst nasilja.
Iz tega lahko sklepamo,da samomor tako le ni stvar volje posamznika in njegove odločitve, pač pa nanj vplivajo tudi dogajanja v okolju.
V ospredje pride tudi vprašanje naših medčloveških odnosov, ki je izjemno občutljivo. Če se človek ne čuti sprejetega, spoštovanega, če nima človeka, ki mu je naklonjen, ki ga ljubi, če je ozko usmerjen zgolj na pridobitništvo, če nima pravega odnosa do narave, do Boga,se bo občutek praznine… in izgube smisla življenja pojavil pogosteje kot pri drugih ljudeh.

Kristali nas lahko streznijo…seveda če si mi tega želimo?
Smisel življenja vidim v tem, da spoznavamo nove ljudi, se iz lastnih napak in izkušenj nučimo nekaj novega. Smisel za življenje ti dajejo ljudje, ki so okrog tebe, prijatelji, družina in v glavnem vsi, ki te imajo radi. V glavnem je smisel življenja, da najdeš pravo osebo, ki ji boš zaupal svoje težave in te bo imela rada, da končaš šolo, se zaposliš tam, kjer te veseli,si s prijatelji, izkoristiš vsak trenutek, ki ti je dan, pomagaš ljudem v stiskah in dosežeš cilj, ki si ga postaviš in tvoje poslanstvu na zemlji?
Bodimo strpni in si pomagajmo. Ljudje smo različni,zato ima vsak svoj pogled na svet, vsak ima svoj smisel življenja. Nekaterim je to: šport, glasba, umetnost, nekateri pa še vedno niso našli smisla življenja in še vedno tavajo..*VSI SMO DEL BOŽJEGA NAČRTA.*

V mesecu aprilu kristaloterapevt priporoča nošenje kristalov: diamant, beli safir, hematit.
Diamant: je kristal…. simbol za moč, jasnost razuma, ljubezen, vzbuja zdravilne učinke drugih kristalov, pripomore k samokritiki, razrešuje jezo in požrešnost.

Prijatelji vaša sreča je v vas, največja sreča je v tem, da ne iščeš sreče zase, ampak za druge. Lepo uživajte v naravi in kristalih.

"ČUDOVITI SVET KRISTALOV"

Vaša razmišljanja in odgovore lahko pišete tudi na E-mail : terezija@pinkponk.com

Lepo vas pozdravljam in vam želim veliko dobrega v življenju.     TEREZIJA


Title: Re: Smisel življenja
Post by Edi on 07.06.2002 at 19:25:15

Terezija, so kristali tukaj mišljeni kot pomoč, ali gre vse to tudi brez njih. ???

Title: Re: Smisel življenja
Post by terezija on 08.06.2002 at 21:11:03


Pozdrav!

Mišljeni so kot pomoč.

Želim vam veliko dobrega.

Terezija

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 14.06.2002 at 07:17:12


Quote:
V glavnem je smisel življenja, da najdeš pravo osebo, ki ji boš zaupal svoje težave in te bo imela rada.

Ja, in to potem postane res prava umetnost vsakega iskanja do sedaj, če upoštevamo to kar si povedala še prej (naslednji citat)...


Quote:
Če se človek ne čuti sprejetega, spoštovanega, če nima človeka, ki mu je naklonjen, ki ga ljubi.

Ali samo jaz vidim tu protislovje?
Povej mi, draga Terezija, kako v takih okoliščinah najdeš tako pravo osebo, ki ji boš lahko zaupal svoje težave in te bo imela rada... že mogoče, da to funkcionira v pravljicah, v resničnem življenju pa prej ne kot ja.
Sem pa vsekakor odprt predlogom, ki dokazujejo v tem primeru nasprotno. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Susi13 on 15.06.2002 at 14:24:55

O kristalih vem bore malo, vsekakor pa verjamem, da lahko pomagajo določeni osebi z določeno težavo v določenem trenutku, vkolikor je/so izbrani za to. Pomagajo. Ne verjamem, da lahko rešijo karkoli, za kar jaz osebno ne želim, da se reši. Nekako tako...

Malce mojega razglabljanja... ;)

Več ljudi spoznavam, bolj srečna in hvaležna sem, ker ni v mojem Življenju samo ena oseba, ki bi me sprejela in me imela rada, navkljub mojim dejanjem, mislim, čustvom. Obstajajo ljudje, ki jih ne vidim tudi po več mesecev, a vem, da so tam, če jih potrebujem. Vem, da sem v njihovih srcih in mislih, kot so oni v mojih.
Nisem vedno čutila tako. Vendar to ni pomembno. Več.

Someone, verjamem, verujem, nenavsezadnje: VEM, da se da tudi v resničnosti doživeti in živeti sanje/pravljice. A vse to je na nas. Vzeti svoje Življenje, odgovornost zanj v svoje roke. ŽIVETI!

Seveda je pa potrebno kdaj pa kdaj si dovoliti in se "izpostaviti", sleči ego in pokazati ranljivost. Komu, kdaj, kako,... je pa odvisno od vsakega posameznika. ZAUPANJE.

Dodala bi še LJUBEZEN. Sprejemanje nekoga, z vsem, kar je. Vsakdo ima razlog, da je storil nekaj, tako, kot je storil. Pa naj bo razlog logičen ali ne. Naj ga pogojuje razum ali srce. Razlog obstaja. Dovoliti v prvi vrsti sebi in potem ostalim, da vidijo ta razlog.

Izkoristila bi priložnost in se iz srca zahvalila ljudem, ki me razumejo, ko se sama ne. Ljudem, ki mi dajo zagon, ko ga potrebujem. Ljudem, ki me imajo radi, četudi tega ne znam vedno pokazati.
Ljudem, ki so me sprejeli.

Veliko Ljubezni, razumevanja, sprejemanja,...

Suzana

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 18.06.2002 at 10:57:27


Susi13 wrote on 15.06.2002 at 14:24:55:
O kristalih vem bore malo, vsekakor pa verjamem, da lahko pomagajo določeni osebi z določeno težavo v določenem trenutku, vkolikor je/so izbrani za to. Pomagajo. Ne verjamem, da lahko rešijo karkoli, za kar jaz osebno ne želim, da se reši. Nekako tako...

Kristali da pomagajo, mi lahko razložiš kako in po kakšnem principu? Po katerih zakonih?
Po mojem skromnem mnenju je to le še en način praznenja žepov obupanih ljudi, kateri so pripravljeni poskusiti VSE, samo da bi doživeli enkrat srečo v življenju. Ampak na koncu ostane vse isto, oz. se spremeni le tisto, kar se bi spremenilo tako ali tako, ostanemo edino bolj praznih žepov.


Quote:
Več ljudi spoznavam, bolj srečna in hvaležna sem, ker ni v mojem Življenju samo ena oseba, ki bi me sprejela in me imela rada, navkljub mojim dejanjem, mislim, čustvom. Obstajajo ljudje, ki jih ne vidim tudi po več mesecev, a vem, da so tam, če jih potrebujem. Vem, da sem v njihovih srcih in mislih, kot so oni v mojih.  
Nisem vedno čutila tako. Vendar to ni pomembno. Več.

Obrazloži tole bolj podrobno, prosim. Ti praviš, da si bolj srečna, ko vsak dan spoznavaš več ljudi kot pa bi bila, če bi imela le eno osebo, kateri pomeniš ves svet in ona tebi enako?
Zdaj jaz razumem tole na dva načina: 1.) V svoje življenje znaš sprejeti več ljudi in ko se z nekom zbližaš, ni rečeno, da se ne boš še z nekom drugim istočasno (varanje); 2.) Za posameznega človeka si ne vzameš časa, privlači te bolj množica kot en sam posameznik, ljudi imaš za predmete/orodje, ko lahko vsakega za nekaj uporabiš ob določenem trenutku.
Seveda se lahko motim...


Quote:
Someone, verjamem, verujem, nenavsezadnje: VEM, da se da tudi v resničnosti doživeti in živeti sanje/pravljice. A vse to je na nas. Vzeti svoje Življenje, odgovornost zanj v svoje roke. ŽIVETI!

V resničnosti se da doživeti sanje/pravljice? Daj mi prosim povej kako priti do tega brez splošnega ugleda, brez stvari, ki so naštete že zgoraj v mojem postu? Povej mi, kaj pomeni zate "živeti"? Jaz živim že od kar sem se rodil, vse to je življenje, vendar to še ne pomeni, da je to življenje moje sanje - daleč od tega, vsak dan si želim, da bi se zbudil iz njega, odprl oči in videl, da so stvari čisto drugačne in je vse to bilo le en bad dream. Ampak kot sem rekel, pravljic ni, lahko se še tako trudiš, vedno se bo našel nekdo, ki te bo spotikal. Pač človeška narava. Sam sem drugačen! Nikoli nisem tisto, kar sovražim.
Sicer pa nimam nič proti, če mi razložiš to tvojo pot do sanj bolj podrobno - reality included. ;)


Quote:
Seveda je pa potrebno kdaj pa kdaj si dovoliti in se "izpostaviti", sleči ego in pokazati ranljivost. Komu, kdaj, kako,... je pa odvisno od vsakega posameznika. ZAUPANJE.

Aha, pokazati ranljivost, zaupanje... Veš kaj se ponavadi zgodi s tem v realnem življenju? Pokažeš rano in prej ko slej dobiš sol nanjo! Redkokdaj boš dobil obvezo - zaupanje v obratni smeri, vse prej boš dobil na to rano še kakšen nizki udarec in na koncu, ko boš že čisto nemočen, smejanje.


Quote:
Dodala bi še LJUBEZEN. Sprejemanje nekoga, z vsem, kar je. Vsakdo ima razlog, da je storil nekaj, tako, kot je storil. Pa naj bo razlog logičen ali ne. Naj ga pogojuje razum ali srce. Razlog obstaja. Dovoliti v prvi vrsti sebi in potem ostalim, da vidijo ta razlog.

Hmm, ampak to se ponavadi neha s tem, ko ostali ljudje nočejo razumeti, kaj mi potem pomaga, če se samo jaz s tem naprezam - enosmerno (čeprav nisem rekel, da se ne)?


Quote:
Izkoristila bi priložnost in se iz srca zahvalila ljudem, ki me razumejo, ko se sama ne. Ljudem, ki mi dajo zagon, ko ga potrebujem. Ljudem, ki me imajo radi, četudi tega ne znam vedno pokazati.  
Ljudem, ki so me sprejeli.

Hmm, če so ta tvoja pričevanja resnična, potem je tvoje življenje zavidanja vredno, vendar pa sem resnično vesel zate, da ima vsaj nekdo tisto, kar nekateri nimamo.


Quote:
Veliko Ljubezni, razumevanja, sprejemanja,...


Se pridružujem tem željam in upanjem. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 19.06.2002 at 07:56:42


Someone wrote on 18.06.2002 at 10:57:27:
Aha, pokazati ranljivost, zaupanje... Veš kaj se ponavadi zgodi s tem v realnem življenju? Pokažeš rano in prej ko slej dobiš sol nanjo! Redkokdaj boš dobil obvezo - zaupanje v obratni smeri, vse prej boš dobil na to rano še kakšen nizki udarec in na koncu, ko boš že čisto nemočen, smejanje.

Yap - that's real life…

Pa vendarle – to ne pomeni, da čisto vsi uporabljajo sol… in poper… Verjamem, da so tudi taki, ki namesto soli in popra znajo in želijo biti drugačni… Pomembno je, da se naučim izbirati in izbrati… Da prepoznam, kdo stoji nasproti mene in komu pokažem ranljivost…. Komu lahko zaupam…

Pa sem spet pri tistem: ne meči svojih biserov tistim, ki jih ne prepoznajo in ki se ne zavedajo njihove vrednosti…

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 19.06.2002 at 09:51:09

Miška, jaz sam sem vedno pripravljen verjeti človeku za kakršnega se izdaja, to sem vsakemu pripravljen verjeti, dokler njegova realna dejanja ne dokažejo nasprotno. Ko se to zgodi, verjamem le še temu kar vidim - dejanja. Sicer tudi zdaj večinoma verjamem le še temu kar vidim, ampak na začetku sem vedno pripravljen popustiti in verjeti - upati na boljše. Tudi tu se zavedam slabosti, saj znajo nekateri tudi to začetno zaupanje spreobrniti v svojo korist in tvojo škodo.

Pregovor pravi: upaj naj najboljše, pričakuj najslabše... a ponavadi se zgodi, da upoštevam le polovico tega pregovora... katero polovico, pa je spet odvisno od razpoloženja.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Susi13 on 19.06.2002 at 10:30:02

Ah, ne!

Napisala sem predolg odgovor in sedaj mi ga je zbrisalo... Škoda...

Odpišem/odgovorim ob priliki. Morda še danes. ;)

Cmoka,

Suzana

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 19.06.2002 at 12:23:52


Someone wrote on 19.06.2002 at 09:51:09:
... katero polovico, pa je spet odvisno od razpoloženja.

Sem preveč firbčna, če te prosim, da tole malce bolj konkretiziraš?

Zakaj sprašujem: recimo, da si jezen. Jezen si na x osebo. Srečaš y osebo in odvisno od tega tvojega trenutnega razpoloženja, na to y osebo preneseš svojo jezo. Y oseba odreagira pač tako, kot v tistem trenutku največ zmore in bo po vsej verjetnosti negativno odreagirala. Kakšen je tvoj zaključek?

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 19.06.2002 at 13:49:12


Miska wrote on 19.06.2002 at 12:23:52:
Sem preveč firbčna, če te prosim, da tole malce bolj konkretiziraš?

Nisi. :)


Quote:
Zakaj sprašujem: recimo, da si jezen. Jezen si na x osebo. Srečaš y osebo in odvisno od tega tvojega trenutnega razpoloženja, na to y osebo preneseš svojo jezo. Y oseba odreagira pač tako, kot v tistem trenutku največ zmore in bo po vsej verjetnosti negativno odreagirala. Kakšen je tvoj zaključek?

Hmm, če sem jezen na osebo X, sem jezen nanjo iz dobrega razloga in ji to jezo nakažem preko namigov ali pa s polnim ignorom, odvisno od preteklih izkušenj in koliko mi oseba pomeni, potem čakam na njena nadaljna dejanja in reakcije.
Potem srečam osebo Y. Zdaj predvidevaš, da na to osebo stresem jezo zaradi osebe X, vendar temu ni tako. Če sem od osebe X pričakoval veliko, a dobil negativne rezultate in če mi ta oseba še pomeni nekaj, potem bom v tem trenutku upošteval drugi del pregovora (pričakuj najslabše (tudi od drugih) - depresija), upanje na dobro mi upade in niti pomotoma ne bom stresal jeze na osebo Y, saj mi ta oseba ni storila še nič slabega in nimam popolnoma nobenega razloga za to prenašanje jeze, zato tukaj ne bo nikakor prišlo do negativnega zaključka iz moje strani.
Prvo polovico pregovora (upaj na boljše) pa ponavadi upoštevam takrat, ko ne doživim slabih izkušenj in se druga polovica izkaže za napačno. In obratno. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Amstel on 19.06.2002 at 14:23:23


Someone wrote on 19.06.2002 at 13:49:12:
Hmm, če sem jezen na osebo X, sem jezen nanjo iz dobrega razloga in ji to jezo nakažem preko namigov ali pa s polnim ignorom, odvisno od preteklih izkušenj in koliko mi oseba pomeni, potem čakam na njena nadaljna dejanja in reakcije.


Ker je še vedno topic smisel življenja... me zanima tole, Someone:
Praviš, da ko si jezen "na nekoga", to nakažeš preko namigov ali s popolnim ignorom....
Kak smisel vidiš v tem?
Kako lahko izraziš jezo, če je ne izraziš?
Kako lahko rešiš problem, če ne poveš?
Kako lahko oseba ve, zakaj si jezen, če samo nakažeš ali celo ignoriraš?

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 19.06.2002 at 15:09:43


Amstel wrote on 19.06.2002 at 14:23:23:
Praviš, da ko si jezen "na nekoga", to nakažeš preko namigov ali s popolnim ignorom....
Kak smisel vidiš v tem?

Draga Amstel, vsaka oseba ve kaj je prav in kaj je narobe, kdaj komu nekaj reče iz zlobe in kdaj iz dobrote, kdaj je komu naklonjena in kdaj ne. Če tega (osnovnega) ne ve, potem tudi ni vredna moje pozornosti. Če pa je napaka čisto nedolžna in nenamerna, pa to vsekakor takoj mirno povem in če nasprotnik prizna ter mu je žal, tudi zlahka odpustim. :)

V drugih primerih pa imam še slabše izkušnje s povedanim kot z zamolčanim. Ponavadi s povedanim izveš še tisto, kar nisi hotel. Ne, raje se temu izognem in ne delam odvečnih debat in prepirov kateri nikoli ne prinesejo nič dobrega! Sicer pa sem tudi omenil, da je to več odvisno od posameznika in preteklih izkušenj z njim - povem vsakemu, ki vidim, da je pripravljen poslušati in sprejeti povedano. Po defaultu pa ljudje ne marajo nikakršne kritike in ko jim nekaj poveš, bodo na dan prinesli vse sorte neutemeljenih sumov in izkrivljenih obtoževanj, z namenom, da utihneš (real life again). Z ljudmi naokoli pa s prepirom le sebe postaviš v slabo luč, enako kot po vsej verjetnosti tudi nasprotnika, tega pa tudi nočem.


Quote:
Kako lahko izraziš jezo, če je ne izraziš?
Kako lahko rešiš problem, če ne poveš?
Kako lahko oseba ve, zakaj si jezen, če samo nakažeš ali celo ignoriraš?

Hmm, pustim času čas, to je to. Vedno povem tistemu direkt in takoj, ki imam občutek, da bo pripravljen poslušati. V obratnem primeru pa kot sem že povedal v prejšnjem postu, opazujem nadaljne reakcije in dejanja te osebe. Če so še naprej negativne, potem ne vidim nobenega smisla kaj razpravljat, ker je itak namerno. Če pa so pozitivne, potem pa itak sam uvidim, da je bilo tisto prej le napaka in se potem tudi pogovorim o tem ali pa preprosto pozabim - postane nepomembno (razen če se spet ponovi).
Če je ta oseba pametna, bo tudi opazila ta ignore in namigovanja ter bo sama povprašala kaj je narobe, če ji le nekaj pomenim. Jaz zase vem, da bi v tem primeru storil enako. S tem tudi uvidiš komu kaj pomeniš in komu je res mar zate.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Amstel on 19.06.2002 at 23:41:35

A sem res "draga" zate,  al je to ironično rečeno?

Title: Re: Smisel življenja
Post by Amstel on 20.06.2002 at 00:05:29


Someone wrote on 19.06.2002 at 15:09:43:
Če pa je napaka čisto nedolžna in nenamerna, pa to vsekakor takoj mirno povem in če nasprotnik prizna ter mu je žal, tudi zlahka odpustim. :)

V drugih primerih pa imam še slabše izkušnje s povedanim kot z zamolčanim.

Po defaultu pa ljudje ne marajo nikakršne kritike in ko jim nekaj poveš, bodo na dan prinesli vse sorte neutemeljenih sumov in izkrivljenih obtoževanj, z namenom, da utihneš

Vedno povem tistemu direkt in takoj, ki imam občutek, da bo pripravljen poslušati.

Če je ta oseba pametna, bo tudi opazila ta ignore in namigovanja ter bo sama povprašala kaj je narobe, če ji le nekaj pomenim.



Someone, mal sem razmislila o tem, kar si napisal. Moram reči, da sem včasih tudi sama čakala, da je kdo opazil, da sem jezna....Zdej tega ne počnem več, ker mi ni do tega, da bi mi drugi brali misli.
Ti msilš, da če te nekdo ne vpraša, kaj je narobe, pomeni, da mu nisi pomemben? A ni možno, da oseba pač čaka, da se ti izjasniš?
Včasih pa vem tudi sama, da rabimo, da nas kdo malo spodbudi k pogovoru. In drugi tudi to rabijo od nas.

To o napaki nisem razumela. Kaj to misliš?

PRaviš, da imaš slabše izkušnje s povedanim, kot z zamolčanim.
Men se dogaja, da je res precej mučno se pogovarjati o nekih zadevah, in takrat bi rekla, da je to slaba izkušnja.. Ampak vse do trenutka, ko prideva obe osebi do bistva. Takrat odpade vse... In niti predstavljam si ne, da bi se ne pogovorila... Drgač ne znam živet. Da bi kaj zamolčala? No, bolj s starši to prakticiram...

Aja, kritike nihče ne mara... zato se lahko pove drgač... predvsem tist "ton".. učitleja gre po moje vsakmu na živce...
In to mi je všeč, k si reku, da pri tistem, ob katerm imaš občutek, da te je pripravljen poslušat, da si bolj direkten... Ja, verjamem, da je tako.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 20.06.2002 at 06:26:43


Amstel wrote on 19.06.2002 at 23:41:35:
A sem res "draga" zate,  al je to ironično rečeno?

Ne, je bolj spoštljivo mišljeno kot karkoli drugega. :)


Quote:
To o napaki nisem razumela. Kaj to misliš?

Napaka - slaba beseda ali dejanje, vzrok zaradi katerega bi lahko postal jezen, a se kasneje izkaže za nenamerno ali drugače mišljeno kot sem sam dojel.


Quote:
Ti msilš, da če te nekdo ne vpraša, kaj je narobe, pomeni, da mu nisi pomemben? A ni možno, da oseba pač čaka, da se ti izjasniš?

Hmm, tukaj je bil mišljen bolj težji primer... recimo, primer: si na nekoga jezna, ker te vedno podjebava, najraje v družbi... zaradi tega ga začneš ignorirat, ker si mu že prej nekoč povedala kaj te moti, a kljub temu se stvar ponavlja. Potem od nekoga drugega, ki se s tem človekom tudi pozna, izveš, da "se on tebi ne bo klanjal", ker je on pač na "višjem položaju" in ne vem kakšnem nivoju.
Tukaj pa mene vse mine. Pri meni noben položaj ne definira človeka! Nobeno službeno mesto, nobeno denarno stanje, nobeno materialno imetje - to deluje mogoče le pri weak minded. Človeka spoštujem po karakterju, tu jaz določam razrede - po notranjosti človeka in po ničemer drugem. In če se nekomu zdi malo vredno načet z mano pogovor, zato ker se ima za nekoga "višjega", naj potem kar tak ostane, ampak brez mene zraven.


Quote:
Men se dogaja, da je res precej mučno se pogovarjati o nekih zadevah, in takrat bi rekla, da je to slaba izkušnja..

Meni je slaba izkušnja, ko nekomu povem kaj me moti, kaj naj bi on popravil v odnosu do mene in mogoče drugih in potem dobim v nos nekaj kot "a ti si pa popoln al kaj? pa ti še tega nimaš, pa to ti manjka, itd."... le kje hudiča sem kdaj rekel, da sem popoln? Prav nikjer in nikoli. Vem, da delam napake tako kot vsi drugi, pripravljen sem tudi sprejeti utemeljene očitke, le puhlic ne. In ko mi kaj takega nekdo reče, spet vidim, da ni pripravljen do sporazuma in spet ne vidim druge rešitve kot ignore.

No, pa komentiraj kaj še ti misliš o vsem povedanem. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 20.06.2002 at 07:42:39


Someone wrote on 19.06.2002 at 13:49:12:
... saj mi ta oseba ni storila še nič slabega in nimam popolnoma nobenega razloga za to prenašanje jeze...

Someone, hvala. V bistvu me je zanimal prenos tvojega trenutnega razpoloženja z ene osebe, ki je bila »soudeležena« pri oblikovanju tvojega trenutnega razpoloženja, na drugo osebo, ki je slučajno naletela nate in seveda s tvojim trenutnim razpoloženjem nima popolnoma nobene zveze. Z mojega vidika in če ti to uspeva v vsaki vsakdanji situaciji - pohvalno!

Je pa to, da svojo jezo znesemo nad prvim revčkom, ki nam nehote in nevede prekriža pot, najslabša in na žalost najpogostejša varianta. Druga, po mojem mnenju ravno tako slaba varianta pa je, da te jeze sploh ne izrazimo in jo kopičimo v sebi. Če jo kopičimo v sebi – veš, kakšen kup jeze nosimo s seboj? In prej ko slej enkrat poči, ker enostavno mora počiti – zatajevana jeza mora nekje in na nek način ven. Prej ko slej. Ne govorim samo o jezi, sem po mojem mnenju spadajo prav vsa močna čustva.

Baje se je najbolje na nek način »spucati«. In ne kopičiti čustev v sebi…

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 20.06.2002 at 08:01:20

Jejhata, jejhata, kolk znate preproste stvari zakomplicirat.

Celo zivljenje ne odstopam od svojih brezobzirnih dejanj, ko vedno povem, kaj mi lezi na dusi. Sicer je to lahko vcasih sebicno dejanje, ko svojo tezo prenesem na drugega, samo vseeno. To pocnem, da folk okol sebe informiram o svojem stanju. Da bi se mulil in nekaj namigoval... se mi najbrz prej strga, preden bi dosegel zeljeno, da oseba dojame moje migljaje ipd. ;)

Smisel zivljenja?
Sam ne kompliciram okol tega, ker sem cist povprecen mozakar in si ne delam nobenih utvar, da zdej morm pa neki narest, da bom najdu smisel svojega zivljenja v nekem (bog ne daj) duhovnem stanju. Sej vem. Eni boste rekl, da sem prazen, drugi, da nisem vreden pol kurca. Tak sem in tak prou uredu shajam skozi lajf in moja bljizna okolica se nic kaj dost ne pritozuje cez moja dejanja. Zato res ne vem, cemu iskat neki smisel zivljenja, ko se da preprosto uzivat v tistem, kar nam je dano oz. kar imamo.

Sem spet koga sprovociral? Se globoko opravicujem.  :-[

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 20.06.2002 at 09:02:38


Miska wrote on 20.06.2002 at 07:42:39:
Je pa to, da svojo jezo znesemo nad prvim revčkom, ki nam nehote in nevede prekriža pot, najslabša in na žalost najpogostejša varianta.

Hmm, jaz jo ne znesem nad nikogar, ki si je ne zasluži. Možno je, da bom izkazoval to jezo ali sporočilo, da mi nekaj ne paše, v obliki milega sarkazma, več kot to pa ne. Je pa še primer, da če mi ta oseba Y sama da razlog za jezo, potem je možno, da bo dobila dvojno dozo stresanja (še prenos od X), izjemoma v tem primeru.


Quote:
Baje se je najbolje na nek način »spucati«. In ne kopičiti čustev v sebi…

Ja, bo že držalo, da se je bolje "spucati" jeze, a to ne gre vedno kar tako. Kot sem rekel, nad nedolžnim se ne bom znašal, nad krivcem pa brez pričakovanih boljših rezultatov tudi nima smisla, ker ponavadi vsako stresanje povzroči še slabše rezultate in many ways, ne glede na to kako obrneš. S tem tudi dobi nasprotnik nadalje še en argument več, zakaj ti je tisto slabo prej storil.


John, whatever works for you. Delaj kar ti duša dovoljuje in nič več. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 20.06.2002 at 09:10:31


Someone wrote on 20.06.2002 at 09:02:38:
John, whatever works for you. Delaj kar ti duša dovoljuje in nič več. ;)


Hja... to sploh ne bi blo slabo. Sam kaj, ko je dusa ze zdavnej zabarantana in prodana. vcasih je pac to cena prezivetja.
Pac pa zdej obremenjujem svoj mozgan in pac delam tako, kot mi on veleva. Sicer pa... a koga sploh to zanima? Najbrz ne.  :-X

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 20.06.2002 at 09:28:50


John_Doe wrote on 20.06.2002 at 09:10:31:
Hja... to sploh ne bi blo slabo. Sam kaj, ko je dusa ze zdavnej zabarantana in prodana.

Hehe John, to si verjetno veliko lažje stipkal tukaj na forum, kot pa sam sebe prepričal v to, da nimaš več duše. ;)


Quote:
vcasih je pac to cena prezivetja.

Tudi možno... kaj pa vem, navsezadnje imaš mogoče še celo prav. Tu ti ne bom ugovarjal. ;)


Quote:
Pac pa zdej obremenjujem svoj mozgan in pac delam tako, kot mi on veleva.

Hehe. Povej mi potem, te nikoli nič ne stisne v prsih, ko nehote rečeš kaj slabega svojim bližnjim (ko poslušaš "možgan")? Ali nekomu, ki ti pomeni zelo veliko?


Quote:
Sicer pa... a koga sploh to zanima? Najbrz ne.  :-X

Hehe, saj verjetno tudi nikogar ne zanima kar jaz pravim, ali pač? Nikoli ne veš... pač poveš kar misliš in ko slišiš mnenja še ostalih, lahko opaziš kaj delaš narobe in to popraviš... ali pa nekomu tudi celo pomagaš pri do sedaj neodgovorjenih vprašanjih. ;)

P.S.: Tvoj avatar se nam ne prikaže (server blokada?). :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by LittleStar on 20.06.2002 at 09:55:22

Johnny Doe, praviš...

... Sam kaj, ko je dusa ze zdavnej zabarantana in prodana. vcasih je pac to cena prezivetja...

Te smem vprašat komu ali čemu je prodana? Ne pripada več tebi? Smisel najdemo ravno v tem, da jo očistimo, najdemo mir (resnični)...

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 20.06.2002 at 10:51:25

Someone... no, pa da odkrijem par stvari o sebi.

O zabarantanju in prodaji duse bom rekel le to, da je bila zgolj prispodoba. Dusa sicer je in se neki na pol miga, samo taka pac je, ker so jo zivljenske poti ustvarile tako kot je in zato recem, da je prodana - cena prezivetja pac.

Od tod vcasih tudi moja brezsrcnost. Sem mogu kr ornk pomislt, kdaj me je nazadnje pri srcu stisnilo, ko sem koga svojih bljiznjih ali tistih, ki naj bi jih imel rad prizadel in sem ugotovil, da se ne spomnem.
Na zalost ali sreco so se dogajale stvari, ki so me prisilile v to oz. sem se sam, da sem se naucil uporabljati zgolj in samo mozgan in ce kdaj ze izkazem kaka globja custva je to posledica mozgana in ne duse.

Ma zabluzil sem zdele cist u maloro. Mal pregloboka tema je tole, da bi jo lahko razlozil samo s pisano besedo. Mogoce bom kaj bolj jasen v odgovoru Little Star.

Little star.
Kot sem ze rekel, je bila moja izjava zgolj le prispodoba.
Ce bi definiral svojo prodajo spet s prispodobo, bi rekel, da sva z Luciferjem naredila kokr tolk dober deal. Najbrz me bos zdele sklincala in zmajevala z glavo, ko bom napisal, da sem probal marsikaj, da bi duso ocistil in in nasel resnicni mir. A glej ga zlomka, ko v dobi vec kot deset let to ni uspelo.
Lahko temu recemo tud, da sem vrgel pusko v koruzo ali pa cist preprosto soocenje z dejstvi in uporaba le njih v svoj prid za ceno potlacenja duse v pozabo in uporaba mozgana.

Ce se lahko izrazim na bolj preprost nacin. V vsej svoji "borbi" sem spoznal, da mi je lazje ziveti le s komandami mozgana in ce sem zaradi tega navadna pizda, tud OK.
Meni je lazje in na svoji poti (kakrsnakoli ze je in bo) se prebijam lazje od tistega dne, ko sem rekel dusi, naj se mi pobere v svoj kot in naj me neha jebat v glavo, ker pol se mozgan pritozuje in posledica tega je zmedenost, bolecina, strah, obup itd...

Zdej eni boste rekl, da se motim in je moja dusa ociscena in je nasla svoj mir. Lahko bi tko rekl. Lahko pa recemo, da je se vedno umazana in nemirna, le da se lepo nahaja v svojem kotu v okovih in nima pravo glasanja.

Zajeban to razumet? V moji kozi sploh ne in prosim vas, ne me obsojat, ce sem nasel malce drugacen nacin rinjenja skoz lajf, kot naj bi ga imela vecina in kot naj bi bil tisti - edini pravi. ;)

PS. Kako se avatar ne vidi? Hudica, no! Gape, a ti ga lahko posljem na kak mail in ga ruknes direkt na server? THX :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Devi on 20.06.2002 at 11:15:26

John, ko berem, kaj in kako pises, se vprasam, ce ne vidis, kako bolj ko zanikas svojo dobro duso, bolj jo izrazas. Vsi jo vidimo, samo ti je ne vidis. A je to mozno?

Se pravi da nekje vseeno je in da ne glede na to, kaj ti vidis, ona se vseeno miga :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 20.06.2002 at 11:32:53

Ma Devi... ni dusa tista ki je dobra, ker ji lahko recem, da je navadna pokvarjna packa. :)
Mozgan je tisti, ki razsoja oz. dela dobro. Ali pa ce malo popustim v svojih trditvah, za splosno dobro, da se ne boste vsi zgrazal, pa recem, da je dusa razdvojena in da jo je dobre ostal sicer zlo mal in da una se mal miga in kdaj naredi s pomocjo mozgana kej dobrega.
Kompromis pac. Bo uredu tko?  8)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Devi on 20.06.2002 at 11:45:40

Tak ko ti reces, tak je zame v redu.
Sej, kdo pa sem, da bom tebi tebe razlagala   ;D

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 20.06.2002 at 12:23:04


Devi wrote on 20.06.2002 at 11:15:26:
John, ko berem, kaj in kako pises, se vprasam, ce ne vidis, kako bolj ko zanikas svojo dobro duso, bolj jo izrazas. Vsi jo vidimo, samo ti je ne vidis. A je to mozno?

Se pravi da nekje vseeno je in da ne glede na to, kaj ti vidis, ona se vseeno miga :)

Hehehe, tukaj je Devi zadela terno, se čisto strinjam. ;)

Daj John, open your eyes and see, you still have a soul. Pa ne mi zdaj rečt, da nisi nikol več zmeden, pa da nikol več ne čutiš bolečine, straha, obupa... mogoče je to le tvoje trenutno prepričanje in rad hitro pozabiš na to. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 20.06.2002 at 12:36:43

Someone...
Da je Devi zadela terno? Could be nice... No sej sem napisal en kompromis.
Drugace pa...
Zmedenosti v tisti meri, kot je bila prej ni vec.
Bolecine ni vec.
Obupa ni vec.
Strah? Strah je pa vedno, ceprav potlacen, a vseeno vedno prisoten, ker drugace bi bil pa res le rastlina. :)

Da bi bilo trenutno prepricanje, to glih ni, ker je bil pac tak cilj zastavljen in tudi dosezen, da je zaradi prezivetja volje bilo potrebno narest taksne in drugacne poteze, ki so privedle do tega stanja. Da bi pozabil se trudim, samo saj sam ves, da ne gre...

No, pa pustmo zdej mene. bo treba nov topik odpred, da me bomo analiziral. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 20.06.2002 at 12:45:49

John, lej, ravno ti posti tukaj so več kot dokaz, da ti nekaj leži na duši in ta sedaj govori, ne "možgan". Mogoče je to nekaj kar želiš deliti, mogoče nekaj za kar želiš dodatne razlage, tolažbe... ali karkoli. Nekaj ti "leži" in ti ne da miru.

Upam, da boš tej stvari prej ali slej prišel do dna in boš imel duševni mir. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Devi on 20.06.2002 at 13:01:33

Sej noben ne zdrzi v praznini, a ne?
Si reces, ne bom vec mislil pa cutil pa me ne bo vec strah, ne bo me vec sram in tud obupan ne bom, vse bo boljse.
Sam zivljenje pa ni tako, a ne, zmerom te postavi pred nekaj, na kar moras reagirat, sej lahko se tud samo branis, pa si mislis svoje, ampak slej ko prej ne mores vec vegetirat ko rastlinica. Mora prit nekaj ven, moras spet nekej zacutit, pa rad met, moras spucat iz sebe, sej zivljenje ni lahko pa zabavno zmerom, boli tudi ko sto vragov. Ampak bolecina je tud dobra. Ti pokaze, da si ziv, da si clovek, da se nekej v tebi se premika, da moras nekje si pomagat nekaj razumet,  da se ni za obupat, da se se vse lahko spremeni, ker se zmerom vse spreminja, vcasih na slabse in dostkrat na boljse.
Prides iz nekje in gres nekam. Vmes pa cutis, zivis, se zavedas, trpis, mahas okoli sebe, vse dokler ne vidis, kako je vse skupaj smiselno in v redu in kako je dobro, da si tukaj.

Mira se ne da kar zazelet, pa si ga izborit, pa izsilit od sveta in samega sebe. Pride enkrat potem, ko ga vec ne isces na silo, pa ko razumes, da v guzvi, ki jo imas v sebi nima prostora se raztegnit. Mu moras najprej prostor naredit.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 20.06.2002 at 19:19:52


Quote:
Mira se ne da kar zazelet, pa si ga izborit, pa izsilit od sveta in samega sebe. Pride enkrat potem, ko ga vec ne isces na silo, pa ko razumes, da v guzvi, ki jo imas v sebi nima prostora se raztegnit. Mu moras najprej prostor naredit.  


Ja, s tistim, česar se najbolj bojimo : S PRAZNINO. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 20.06.2002 at 19:45:09


Devi wrote on 20.06.2002 at 13:01:33:
Mira se ne da kar zazelet, pa si ga izborit, pa izsilit od sveta in samega sebe. Pride enkrat potem, ko ga vec ne isces na silo, pa ko razumes, da v guzvi, ki jo imas v sebi nima prostora se raztegnit. Mu moras najprej prostor naredit.

Devi, strinjam se s tabo do tam, ko praviš, da miru ne moremo iskati na silo. Od tam naprej gre moja razlaga malo drugače. Notranji mir je nekako sozvočje misli in čustev. Kar pomeni, da čustva sledijo mislim in misli sledijo čustvom. Če kažejo v nasprotnih smereh, potem si nemiren, ne veš, kaj bi, ker ti srce govori eno, misli drugo (tesnoba v prsih je klasičen znak). Kar se zelo pogosto dogaja ravno takrat, ko začneš dejansko razmišljati o sebi. Stari vzorci tiščijo v eno smer, nova misel teži v nasprotno smer. In dokler čustev ne “obrneš” v smer misli, toliko časa ni notranjega miru. Sicer pa si morda mislila ravno to, ko si rekla, da „spucaš“ gužvo v sebi in tako narediš prostor?

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 20.06.2002 at 19:46:11


Robi wrote on 20.06.2002 at 19:19:52:
Ja, s tistim, česar se najbolj bojimo : S PRAZNINO. :)

Robi, notranji mir je po mojem mnenju čisto nasprotje praznine – je prava polnost človeka.

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 20.06.2002 at 19:53:44

Ja, Miska, ampak polnost tega trenutka, ne vzorcev iz preteklosti.

;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 20.06.2002 at 20:03:51


Robi wrote on 20.06.2002 at 19:53:44:
Ja, Miska, ampak polnost tega trenutka, ne vzorcev iz preteklosti.
;)

Ja, seveda – vendar mi potem povej, kdo čuti tisti pravi notranji mir? Kdo je osvobojen vseh vzorcev preteklosti? Kdo je na koncu poti? Si lahko oddahne in reče: uf, konec težkega dela… Konec bolečine, konec zmede, konec negotovosti…

Po mojem mnenju ga ni, oziroma ga je skoraj nemogoče najti. Saj ta pot ni nikoli končana – vedno je še kaj in vedno se je potrebno izpopolnjevati…

Je pa res, da vsakdo včasih začuti tisto mirnost v sebi… Na trenutke je dana vsakomur izmed nas. In to je tisto, ko si rečeš: hej, to je to! In vredno je…

M.


Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 20.06.2002 at 21:15:16


Quote:
Ja, seveda – vendar mi potem povej, kdo čuti tisti pravi notranji mir? Kdo je osvobojen vseh vzorcev preteklosti? Kdo je na koncu poti?

A je to sploh pomembno ?
Le zakaj bi se to spraševal ?
Takšno razmišljanje naredi mojo pot popolnoma nesmiselno. To spet kaže le neko željo po nekem vzorcu in varnosti. Če bom tako razmišljal, bom še vedno le sledil, ne bom pa osvobojen vzorcev preteklosti.
Takšno razmišljanje povzroča začaran krog in zmedo.
Po eni strani bi se rad osvobodil, po drugi strani pa si zaprem vse poti.

Če kdo je na koncu poti, je potem na koncu SVOJE poti.
Za MOJO pot, pa moram poskrbeti jaz sam.
Čakati na to, da bo nekdo drug prišel do konca poti in nam dal vse odgovore, ter nas osvobodil, je le izguba časa.

Quote:
Je pa res, da vsakdo včasih začuti tisto mirnost v sebi… Na trenutke je dana vsakomur izmed nas. In to je tisto, ko si rečeš: hej, to je to! In vredno je…

To je takrat, ko smo resnično osredotočeni na ta trenutek. Ko si dovolimo, da le smo in zaupamo, ko ni potrebna nobena borba, nobeno razmišljanje. Takrat je v nas mir in ta mir predstavlja vse, predstavlja resnico.

Torej smo že vsi spoznali resnico, ampak kaj, ko se bojimo izgubiti svojo preteklost, ker mislimo, da bomo s tem izgubili sebe. Vendar bomo izgubili le laži, saj so nam drugi lagali, sebi smo lagali....
Ko bomo odvrgli vse te laži, bo ostala le resnica in  v tej resnici, bomo našli resničnega sebe.

:)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 20.06.2002 at 21:38:32


Robi wrote on 20.06.2002 at 21:15:16:
A je to sploh pomembno ?
Le zakaj bi se to spraševal ?

Aha, torej si začutil ti tole kot primerjavo. Nak. Nisem mislila tako. Pomembno je samo toliko, kolikor sem jaz začutila tvojo trditev kot nekaj dokončnega. Kot da si ti prepričan, da si dosegel svoj mir oz. s tvojimi besedami, da si na koncu svoje poti. Samo zato sem dala to primerjavo. Sicer se pa strinjam s tabo – zame je pomembna moja pot, zate je pomembna tvoja pot, za nekoga tretjega spet njegova pot. In primerjava je najslabša, tudi to je res. Ker jaz sem nekaj enkratnega in neponovljivega, nekaj, česar ni in tudi ne bo in se ne morem primerjati z nikomer. Isto velja zate, pa prav za vsakega na tem ljubem svetu.


Robi wrote on 20.06.2002 at 21:15:16:
Če kdo je na koncu poti, je potem na koncu SVOJE poti.
Za MOJO pot, pa moram poskrbeti jaz sam.
Čakati na to, da bo nekdo drug prišel do konca poti in nam dal vse odgovore, ter nas osvobodil, je le izguba časa.

S tem se čisto strinjam – kapo dol…


Robi wrote on 20.06.2002 at 21:15:16:
Torej smo že vsi spoznali resnico, ampak kaj, ko se bojimo izgubiti svojo preteklost, ker mislimo, da bomo s tem izgubili sebe. Vendar bomo izgubili le laži, saj so nam drugi lagali, sebi smo lagali....
Ko bomo odvrgli vse te laži, bo ostala le resnica in  v tej resnici, bomo našli resničnega sebe.

Hej, tukaj pa midva nikakor ne prideva do konca… Spet poudarjam: ne bojim se izgubiti svoje preteklosti, prej nasprotno! Preteklost in njeni vzorci, torej vzorci mojih staršev in moje okolice v otroštvu so pomembni le toliko, da lahko prepoznam sedanji trenutek. Kar pa mi omogoči, da se lažje obrnem v naslednjega… Z zavedanjem… In ko bom to ponovila ne vem kolikokrat – hej, potem bo prišel trenutek notranjega miru…

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 20.06.2002 at 21:49:26

Hehe, moram pripomnit, da se povsem strinjam z Miško. Robi pa, gledano iz mojega zornega kota, malo preveč komplicira tisto, kar je že povedano lepo preprosto. ;D

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 21.06.2002 at 02:37:58


Quote:
Spet poudarjam: ne bojim se izgubiti svoje preteklosti, prej nasprotno! Preteklost in njeni vzorci, torej vzorci mojih staršev in moje okolice v otroštvu so pomembni le toliko, da lahko prepoznam sedanji trenutek.

Tole zgleda sicer zelo preprosto, če gledam le razumsko. Ampak, kot veš, tu ni problem razuma, ampak čustev.

Ampak, čemu potem strah pred soočenjem s sedanjostjo ?
Saj, če se boš soočila s sedanjostjo, potem boš izgubila preteklost. Kajne ?

Torej, se tako dolgo ne boš soočila s sedanjostjo, dokler ne boš razumela preteklosti ?
Ampak to ni možno in ravno v tem je skrit ta začaran krog.
Imam občutek, kot, da se ne gre za razumevanje, ampak le za sprejemanje čustev.




Quote:
Hehe, moram pripomnit, da se povsem strinjam z Miško. Robi pa, gledano iz mojega zornega kota, malo preveč komplicira tisto, kar je že povedano lepo preprosto.  

S tvojega zornega kota pa prihaja le želja po odobravanju.
:)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 21.06.2002 at 07:17:52


Robi wrote on 21.06.2002 at 02:37:58:
Tole zgleda sicer zelo preprosto, če gledam le razumsko. Ampak, kot veš, tu ni problem razuma, ampak čustev.

Ja. O tem sem govorila zgoraj, ko sem pisala, kako po mojem mnenju dosežeš notranji mir. In nikdar nisem rekla, da je to preprosto. Težje je ravno zato, ker moraš na nek način preseči svoja dosedanja čustva oz. tisto, kar so ti vbijali v glavo toliko časa…


Robi wrote on 21.06.2002 at 02:37:58:
Ampak, čemu potem strah pred soočenjem s sedanjostjo ?
Saj, če se boš soočila s sedanjostjo, potem boš izgubila preteklost. Kajne ?

Uf, ponovno: ni me strah sedanjosti. Ne vem – kje ti najdeš strah? Saj vseskozi trdim, da je edino pravo soočenje s sedanjostjo tudi edina možna pot… In moram se soočiti s sedanjostjo. Celo trudim se soočiti s sedanjostjo. Zato tudi trdim, da je pomembno prepoznavanje in zavedanje. Ja, res je, da so ta spoznanja pogosto boleča. Vendar to ni bolečina strahu pred izgubo preteklosti, zato je ne enačiti s tem!


Robi wrote on 21.06.2002 at 02:37:58:
Torej, se tako dolgo ne boš soočila s sedanjostjo, dokler ne boš razumela preteklosti ?
Ampak to ni možno in ravno v tem je skrit ta začaran krog.
Imam občutek, kot, da se ne gre za razumevanje, ampak le za sprejemanje čustev.

Še enkrat – uf. Preteklosti ne želim razumeti. Preteklost sprejemam takšno, kakršna je. Nanjo ne morem vplivati, lahko pa s tem, da jo poznam, vplivam na sedanji trenutek. V bistvu želim razumeti sedanji trenutek in ločiti, ali je name in mojo reakcijo vplival vzorec preteklosti in če želim preseči ta vzorec, potem moram to prepoznati, ozavestiti in zavestno obrniti tako, kot želim. Ampak – se mi zdi, da se že ponavljam in da sem to že napisala…

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 21.06.2002 at 08:29:22


Robi wrote on 21.06.2002 at 02:37:58:
S tvojega zornega kota pa prihaja le želja po odobravanju.

Hmm, dobra finta. Jaz sem samo podal svoje mnenje kot sem videl zadevo. Vsekakor pa mi zgledaš karakter, kateri ima rad zadnjo besedo in ne prenese kritike, ali pa se motim? :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 21.06.2002 at 09:23:10

Tudi jaz sem podal svoje mnenje, kot sem videl zadevo. :)

Štos je v tem ,da rad grem do konca in tako dolgo "vrtam", dokler ne razkrijem skrivnosti in dokler se mi ne razkrije odgovor.


:)


Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 21.06.2002 at 09:46:21


Robi wrote on 21.06.2002 at 09:23:10:
Štos je v tem ,da rad grem do konca in tako dolgo "vrtam", dokler ne razkrijem skrivnosti in dokler se mi ne razkrije odgovor.

Opažam. ;D Samo bodi previden, da ne boš pri vsem tem vrtanju komu kdaj vrtal v živec. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 21.06.2002 at 10:21:25


Someone wrote on 21.06.2002 at 09:46:21:
Opažam. ;D Samo bodi previden, da ne boš pri vsem tem vrtanju komu kdaj vrtal v živec. ;)


Saj veš, da se začnemo upirati takrat, ko nekdo izraža nekaj, s čimer se pri sebi nočemo soočiti.
Torej je s tem odkrita tista šibka točka, na kateri je treba delati. ;)

In to je edini način, da se človeku to ozavesti in se tega v sebi začne zavedati.

Title: Re: Smisel življenja
Post by vida on 21.06.2002 at 10:38:48

/ Vsekakor pa mi zgledaš karakter, kateri ima rad zadnjo besedo in ne prenese kritike, ali pa se motim? /

...če človek vzame kritiko za učenje in tako postaja modrejši, morda v prvem trenutku res daje tak vtis, a resnica je seveda drugačna ... !
...modro ljudstvo bi med takimi ljudmi lahko iskalo svoje voditelje ...  !

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 21.06.2002 at 12:03:05

Malo za intermezzo in mal za hec.

Smisel zivljenja je tud to, da imamo zadnjo besedo.
Jest npr. jo imam zmerej. Sploh pri zeni, ki je vec ali manj vedno :"Da, draga."  :-[

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 21.06.2002 at 12:04:50


Quote:
Ampak – se mi zdi, da se že ponavljam in da sem to že napisala…


Miska, zakaj pa potem na stvari na pogledaš z drugačnega zornega kota ?
Ravno zato se ti zdi, da se ponavljaš, ker si ujeta v nek vzorec in razmišljaš statično.

Saj veš, da je odgovor v tebi in je tu :


Quote:
Saj vseskozi trdim, da je edino pravo soočenje s sedanjostjo tudi edina možna pot… In moram se soočiti s sedanjostjo. Celo trudim se soočiti s sedanjostjo.

Praviš, da se trudiš soočiti s sedanjostjo, vendar se  ne moreš truditi in se hkrati soočiti s sedanjostjo.
Ravno ta trud izhaja iz vzorcev preteklosti, saj se trudi tista Miska, ki temelji na preteklosti.
Kar pomeni, da počneš to, da želiš le preteklost prenesti v sedanjost. In tu se ciklaš.
Zato pravim, da je to nemogoče, kar počneš.
Tudi krivda je le dokaz, da želimo spremeniti preteklost.
Če spremenimo sebe in svoj pogled na svet, izgine tudi krivda.
Krivda te ohromi in ti preprečuje, da bi se spremenila.
Zato imaš zdaj dve možnosti :
1. Da spremeniš preteklost
2. Da spremeniš sebe oz. svoj način razmišljanja. Da ne boš več imela tega občutka, da se ponavljaš.

Saj  je tudi problem s katerim se soočaš vedno nov in se spreminja. Zato se tudi mi moramo spreminjati, če ga želimo rešiti.

Sedanjost ni nekaj statičnega ali nekaj določenega.
Sedanjost se neprenehoma spreminja in zato se tudi mi moramo spreminjati.



Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 21.06.2002 at 12:50:51

OK, Robi – nekdo bo moral popustiti. Ali jaz, ki ti vseskozi poskušam dopovedati samo to, kako se (vsaj pri meni) zdi tale način, s katerim poskušam jaz pravzaprav enostaven in preprost. Po mojem mnenju ima rep in glavo, začetek in konec. Celo logičen je. In ti ga lahko samo še ponavljam in ponavljam… Ali pa boš popustil ti, ki vsak moj stavek obrneš na glavo in ga z zadnjega konca nalepiš na drugega… Včasih imam celo občutek, kot da nočeš razumeti, kaj ti želim povedati… Pa to konec koncev sploh ni pomembno. Če želiš, lahko nadaljujeva takole, samo ne vem, kje je konec – se močno bojim, da bi še iz groba vstala samo zato, da pritisnem – enter…

Evo, tukajle je drugačen izziv: pa mi ti razloži, kako naj človek pogleda na to z drugačnega, tvojega zornega kota… Jaz pa obljubim, da ne bom replicirala, ker se potem lahko odvije debata ravno v nasprotni smeri… Še vedno pa bo never ending story…

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 21.06.2002 at 13:03:25


Miska wrote on 21.06.2002 at 12:50:51:
OK, Robi – nekdo bo moral popustiti.

Miška, here's a hint: Robi ne bo popustil. Enako tud pri meni ni. Pač hoče vedno imet zadnjo besedo. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 21.06.2002 at 13:12:44


Someone wrote on 21.06.2002 at 13:03:25:
Miška, here's a hint: Robi ne bo popustil. Enako tud pri meni ni. Pač hoče vedno imet zadnjo besedo. ;)

He, he - 2:1 - bomo videli...

Title: Re: Smisel življenja
Post by Amstel on 21.06.2002 at 19:05:59


Someone wrote on 20.06.2002 at 06:26:43:
izveš, da "se on tebi ne bo klanjal", ker je on pač na "višjem položaju" in ne vem kakšnem nivoju.
Tukaj pa mene vse mine............

Meni je slaba izkušnja, ko nekomu povem kaj me moti, kaj naj bi on popravil v odnosu do mene in mogoče drugih in potem dobim v nos nekaj kot "a ti si pa popoln al kaj?
No, pa komentiraj kaj še ti misliš o vsem povedanem. :)


Tisto zgoraj, gre za odnos, ki ga imaš v službi, verjetno. V Odnosu z veliko začetnico, pa itak ni višjih in nižjih, tako, da bi jaz raje o tem govorila.

Ma.. si predstavljam, kako more biti frustrirajoče, ko se hočeš z nekom pogovoriti, pa to, kar rečeš, vzame preveč osebno. In če to jemlje vedno osebno, potem težko napredujeta.
Kako povedati, da me nekaj moti, ne da bi se drugi počutil ogroženega? Hm, se da?
Morda. S tem, da smo iskreni. In ne ovinkarimo. To sem vidla, se obnese.
Vprašam se dvoje, če bi se meni to dogajalo: Najprej bi se vprašala, kako povem to, kar me moti. Ali je moj ton kritičen? itd.
Drugo: Zakaj vztrajam z nekom v odnosu, če se ne da pomenit. Če so to ljudje, ki jih ne mormo zbirati (starši, sodelavci), potem, je pač j***.


Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 21.06.2002 at 19:20:19


Amstel wrote on 21.06.2002 at 19:05:59:
Tisto zgoraj, gre za odnos, ki ga imaš v službi, verjetno.

Ni v službi, ravno v tem je največji štos.

Drugače pa sem vedno iskren, redkokdaj ovinkarim. In ravno pri iskrenosti dobim take nizke udarce nazaj. Imam občutek, da noben tisti trenutek ne pomisli, kako bi bilo, če bi bil on na mojem mestu... oz. si stvar predstavlja napačno... mogoče podobno kot John, ki misli, da je bolje nekoga zabit, da se bo prej spet pobral nazaj. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Amstel on 21.06.2002 at 19:29:06


Someone wrote on 21.06.2002 at 19:20:19:
Imam občutek, da noben tisti trenutek ne pomisli, kako bi bilo, če bi bil on na mojem mestu...

(Noben? No... )

Ma jaz bežim od ljudi, k se ne morm poment iz oči v oči. Evo.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 21.06.2002 at 20:18:08


Amstel wrote on 21.06.2002 at 19:29:06:
Ma jaz bežim od ljudi, k se ne morm poment iz oči v oči. Evo.

Verjemi, jaz tudi, če se le da. ;D

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 21.06.2002 at 20:36:49


Miska wrote on 21.06.2002 at 12:50:51:
Evo, tukajle je drugačen izziv: pa mi ti razloži, kako naj človek pogleda na to z drugačnega, tvojega zornega kota… Jaz pa obljubim, da ne bom replicirala, ker se potem lahko odvije debata ravno v nasprotni smeri… Še vedno pa bo never ending story…

M.

Saj pa to ravno pišem. :)
Pišem o tem, kako sam vidim te stvari in kako bi sam reševal tak problem.


Quote:
ki ti vseskozi poskušam dopovedati samo to, kako se (vsaj pri meni) zdi tale način, s katerim poskušam jaz pravzaprav enostaven in preprost.

A res ?
Tale način je ravno najtežji, saj vidiš, da ti jemlje veliko energije.

Quote:
Po mojem mnenju ima rep in glavo, začetek in konec. Celo logičen je.

In kdo to pravi v tebi, da je logičen ? A ni to tisti, ki tudi ustvarja problem ?
Torej  bo potrebno uporabiti nekaj, kar ti je tuje in kar se ti ne zdi logično.


Quote:
Včasih imam celo občutek, kot da nočeš razumeti, kaj ti želim povedati…

Recimo, da rečem, da razumem, kaj pa potem ?
Kaj to pomeni,  da razumem ?
Ali želiš res razumevanje, ali le pritrjevanje ?
A ti je pomembno, globlje razumevanje, ali pa le to, da ostane tako, kot je ?
Saj ravno to, da se sprašuješ kdo bi naj popustil, kaže, kot,  da nisi pripravljenja, priti problemu do dna in se ga osvoboditi.

Razmišljal sem o tem, zakaj trdimo, da rabimo čas.
Kaj to pomeni ?
Saj želja po nečem se pojavi takrat, ko tisto v sebi pogrešamo in zato želimo nadomestiti z nečim zunaj sebe.
Zato je ravno ta trditev, da rabimo čas, dokaz, da smo obstali.
To pomeni, da  tvoja teorija nima repa in ne glave, ampak je le nek začaran krog, ki ti preprečuje, da bi rasla.
Kot vemo, je čas relativen, torej je odvisen od subjekta.
Čas pa dojemamo na podlagi sprememb. Torej je to dokaz, da si obstala in da ne vidiš izhoda,saj ne dojemaš sprememb in ne časa. Zato tako velika želja, da rabiš čas.
To je res, rabiš čas.
Vendar si časa ne moreš želeti, ampak mu je treba dati možnost, da obstaja.
Saj ravno tisti, ki si želi čas, preprečuje, da bi čas obstajal.

Torej, je nemogoče, da bi čas rešil probleme, saj si ga zanikala in se vrtiš v nekem brezčasnem prostoru.
Če si ne dovolimo sprememb, smo ujeti v vzorce preteklosti. Tam ni rasti, tam ni spreminjanja, tam ni življenja in ne časa.

Takšno razmišljanje je samouničevalno in je usmerjeno proti življenju. Zato človek izgublja energijo, ter pada v depresije.


Quote:
Jaz pa obljubim, da ne bom replicirala, ker se potem lahko odvije debata ravno v nasprotni smeri… Še vedno pa bo never ending story…

Zakaj si tako prepričana, da bo never ending story ?
To je le izraz "never ending" načina razmišljanja. Izraz, da živiš v brezčasnem prostoru.

Zato pa ponujam debato, ki je obrnjena na glavo ;) in ki ima tudi happy end :)

Kot sem že zapisal, da če RESNIČNO želimo rešiti svoje probleme, jih moramo reševati z novimi prijemi. Potrebno je razmišljati ustvarjalno in postopati drugače, kot so nas učili drugi.
Saj ravno ti vzorci , ki so nam jih drugi vcepili, so nas pripeljali v takšen beden položaj. Torej ne moremo še naprej razmišljati klasično in se spreminjati.

Zato tudi nimam kaj popustiti. Jaz grem naprej.
Vseeno mi je, kaj sem vedel včeraj in o čem sem včeraj pisal. Pravzaprav me niti ne zanima. Če bi šel nazaj gledat svoje poste, bi si mislil, keri idiot je pisal take bedarije. :). Saj so bile same laži. Zato priznam, da sem lagal.
Ampak, kaj mi preostane ?
Naj  se počutim krivega in grem nazaj popravljat vseh 500 postov ? :). Torej bi se lahko kar 500 krat počutil krivega. ;D.
Ma si mislim, k vragu s tem. Kar je bilo, je bilo. Preteklost je pač preteklost.
In edini način, da se učim je : DA SE NE UKVARJAM S PRETEKLOSTJO ¨!
To je edini način, da rasem. To je edini način, da imam ČAS.
Saj vse, kar je resnično in kar vpliva name, obstaja zdaj ta trenutek. Zato je potrebno biti čimbolj pozoren.


Quote:
Preteklost sprejemam takšno, kakršna je. Nanjo ne morem vplivati, lahko pa s tem, da jo poznam, vplivam na sedanji trenutek. V bistvu želim razumeti sedanji trenutek in ločiti, ali je name in mojo reakcijo vplival vzorec preteklosti in če želim preseči ta vzorec,

Kako lahko sprejemaš preteklost, če je ne poznaš in je ne razumeš ?
Torej preteklosti ne sprejemaš, ampak želiš na njo vplivati.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 21.06.2002 at 20:49:55

Uf, uf, uf,… Me srbijo prsti… Pa sem dala eno obljubo tam zgoraj… Da ne bom replicirala… Obljube je treba držati… Me pa tako grozno matra… Uf, uf, uf…

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 21.06.2002 at 21:48:14


Miska wrote on 21.06.2002 at 20:49:55:
Uf, uf, uf,… Me srbijo prsti… Pa sem dala eno obljubo tam zgoraj… Da ne bom replicirala… Obljube je treba držati… Me pa tako grozno matra… Uf, uf, uf…

Smart move. ;D Mislim, da bo zdaj Robi ostal brez besed. ;D ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 21.06.2002 at 22:05:08


Someone wrote on 21.06.2002 at 21:48:14:
Smart move. ;D Mislim, da bo zdaj Robi ostal brez besed. ;D ;)


Torej je bil tvoj namen le mene utišati, ne pa rešiti problem ? ;D

Ego ima res zanimive tehnike.  :)
Ko postane situacija nevarna, se raje umakne. :)



Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 21.06.2002 at 22:07:51


Robi wrote on 21.06.2002 at 22:05:08:
Torej je bil tvoj namen le mene utišati, ne pa rešiti problem ? ;D

Moj namen? ;D Saj te je Miška utišala. ;)

Eh, mal heca more bit. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 21.06.2002 at 22:12:03


Someone wrote on 21.06.2002 at 22:07:51:
Moj namen? ;D Saj te je Miška utišala. ;)

Eh, mal heca more bit. ;)


Uf, saj sem mislil pripisati, da sem mislil Misko, pa si me prehitel. ;).

Jaz sem zato, da bi bilo čimveč heca.
:)
Hec je tisti, ki osvobaja ;D

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 21.06.2002 at 23:09:58

Kjer se prepirata dva, tretji izgubo ima… A zdaj sem pa jaz tista, ki je hotela koga utišat?? Someone, sem mislila, da bom morala že tebe branit, na, zdaj moram pa sebe… Hej, hecam se!

Resno pa: Robi – ne, ni bil moj namen utišati te. Daleč od tega! Mi je žal, če si tako razumel. Moj namen je bil samo ustaviti tole brezplodno debato, kjer vsak izmed naju stoji na svojem bregu in si mahava in vpijeva čez reko… Ampak reka med nama je dejstvo in če želiva doseči isti point, potem bi jo bilo treba pač preplavati. Ali eden ali drugi, ali pa vsak malo… Da prevedem: očitno sta najini mnenji glede te teme različni. Vsak svoje stališče sva povedala, zdaj bi se samo še ponavljala… Se šla na nek način igre moči… Kdo bo koga… Bi se obešala na posamezne stavke… Jih vlekla s konteksta… Tako pa jaz mislim… Ne, ti pa takole… Kaj si pa s tem mislila… Pa ne vidim nobenega smisla v tem. Tvoje mnenje o tej temi poznam, ti poznaš moje mnenje. Jaz spoštujem tvoje mnenje, ti spoštuješ mojega. Jaz ti ne vsiljujem svojega mnenja, ti pa meni ne svojega. Fair?

In te rada berem. Ker pogosto najdem kaj, kar lahko prenesem tudi nase. Zato – bože ne daj, da te kdo utiša…

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 21.06.2002 at 23:20:44


Miska wrote on 21.06.2002 at 23:09:58:
Kjer se prepirata dva, tretji izgubo ima… A zdaj sem pa jaz tista, ki je hotela koga utišat?? Someone, sem mislila, da bom morala že tebe branit, na, zdaj moram pa sebe…

:-[ Khm. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 22.06.2002 at 00:25:30


Quote:
In te rada berem. Ker pogosto najdem kaj, kar lahko prenesem tudi nase. Zato – bože ne daj, da te kdo utiša…


Hvala Miska, saj sem se tudi od tebe že marsikaj naučil.

Je pa stvar v tem, imam nek čuden občutek, da nekaj ne štima in obstaja neka boljša možnost, vendar še zaenkrat tega ne vem razložiti z besedami. Predvsem pa tako, da bi me še nekdo drug razumel.
Zato pa vrtam in vrtam, ter stvari postavljam na glavo, pa čeprav jih razumem in se že ponavljajo, ampak še vedno ni to tisto ta pravo.
Še vedno obstaja globlja resnica in samo čaka, da se nam razkrije.

Je pa res, da moram imeti zadnjo besedo, zato bom tokrat rekel : DA, DRAGA ;D

Sicer pa ne vem, zakaj sem vedno okrog polnoči tako dobre volje. ;D


Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 22.06.2002 at 18:14:43


Quote:
kjer vsak izmed naju stoji na svojem bregu in si mahava in vpijeva čez reko…


Tale stavek mi je pa dal veliko misliti...
Kaj predstavlja reka ?
Reka predstavlja gibanje, spreminjanje, življenje...
Ljudje pa, kot, da res stojimo na svojih bregovih, skriti za svojimi zidovi... Kot, da stojimo na mestu, z občutkom ločenosti, osamljenosti... Življenje pa drvi mimo nas...
Razočaranje, nesprejemanje, neobčutenje ljubezni, so nam povzročili, da smo izstopili iz reke življenja, se zaprli v svojo kletko in si ustvarili svoj svet, v katerem  bi se naj počutili varne.
Le občasno stegnemo roko čez ta zid in govorimo o prijateljstvu, bratstvu...
Tako naši odnosi niso nič drugega, kot izolacija. Izolirali smo se zato, ker si želimo moči. Živimo v nenehnem strahu, ter hrepenimo  po stvareh, ki predstavljajo moč in nam dajo občutek varnosti. Zato tudi želja, da bi imeli nekaj, ali nekoga, ki nam predstavlja moč.
Kopičimo si znanje, izkušnje in smo navezani na preteklost. Ravno navezanost na pretekle vzorce, kaže, da si želimo gotovosti, da bi se lahko v svoji kletki počutili čimbolj varne.
Obstajamo pa le v odnosih, zato lahko sebe razumemo le skozi odnose. Probleme imamo zato, ker ne razumemo svojih odnosov. Odnosi pa so življenje, so sedanjost. Če se želimo razumeti, moramo izstopiti iz svoje kletke v reko življenja. Šele takrat bomo lahko razumeli sebe.
Kaj to pomeni ?
To pomeni, da se odpovemo želji po moči. Želimo si moči, po drugi strani pa verjamemo, da bomo ustvarili mir in enotnost v svetu. Vendar je to nemogoče.
Dokler je v nas želja po moči, ne moremo razumeti svojih odnosov in zato ne moremo razumeti sebe.
Svoje odnose izrabljamo in z njimi manipuliramo, smo neiskreni...
To je tudi odgovor na to, zakaj pačimo realno sliko in ne moremo razumeti sebe in ne dejanskega stanja.
Saj so naši odnosi le način, kako bi prišli do moči in kako bi svoje življenje prilagodili svojim sebičnim omejitvam.
To pomeni, da pravzaprav nočemo razumeti sebe.
To pa je odgovor na to, zakaj toliko govorimo o razumevanju.
Ne more biti razumevanja, če svoje odnose uporabljamo le za neko dokazovanje in da bi bili nekaj, kar smo bili, ali pa, kar bi radi bili.
Preko takšnih popačenih odnosov, pa se ne moremo spoznati in  ne razumeti. Še najmanj pa spoznati resnico.

Torej lahko rečem, da je med nami le reka. Reka, ki predstavlja življenje. Skrivamo se pred  življenjem, pred realnostjo, pred resnico.
Kdor želi resnično spoznati sebe, se ne more skrivati za zidovi in obstati na nekem mestu.
Dokler ne bomo stopili v življenje, bomo ločeni.
Zato tudi toliko govorimo o enosti. Vendar bomo eno šele takrat, ko bomo stopili v reko življenja. Čeprav bomo vsi v tej reki, bomo imeli vsak svojo pot. Vsak bo imel svoje kamne ob katere se bo zadeval. Dovolj bo le, da bo pljusknil po vodi in valovi se bodo širili do vseh ostalih, ki bomo občutili, da se je zataknil in rabi pomoč.

Smisel življenja, je življenje samo, vendar ga je treba najprej živeti. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 22.06.2002 at 20:27:16

Robi, reke nisem uporabila tako, kot si jo razumel ti. Želela sem poudariti, da imava različni stališči. Če bi hotela zavzeti enako stališče, bi morala stopiti čez – ah, še vedno mi je reka najboljša primerjava… Zdajle ne znam povedati drugače, če se spomnim – dodam. Kakorkoli – da bi jaz spremenila svoje stališče, bi moral ti imeti dober argument, da me prepričaš. In če bi mi dokazal, da je tvoje stališče boljše (ah, ta presneta beseda boljše, tako neprimerna se mi zdi – kdo in kaj pa je lahko boljši??), potem z veseljem prevzamem tvoje stališče ali popravim svojega. In obratno, seveda. Seveda je vprašanje, zakaj bi se jaz trudila in ti dokazovala, da je moje stališče »boljše« (narekovaji malo omilijo besedo…) in obratno. Tako, da – nič ne gre na silo… Seveda pa sprejemam tvoje stališče in zaradi tega, ker imaš ti ali kdorkoli drug drugačno stališče od mojega ni nihče niti boljši, niti slabši… Je samo – drugačen… Če pa grem secirati tvoj post, nastane tale klobasa:


Robi wrote on 22.06.2002 at 18:14:43:
Ljudje pa, kot, da res stojimo na svojih bregovih, skriti za svojimi zidovi... Kot, da stojimo na mestu, z občutkom ločenosti, osamljenosti... Življenje pa drvi mimo nas...
Razočaranje, nesprejemanje, neobčutenje ljubezni, so nam povzročili, da smo izstopili iz reke življenja, se zaprli v svojo kletko in si ustvarili svoj svet, v katerem  bi se naj počutili varne.

Do tule se popolnoma strinjam. Naprej pa ne. Po mojem mnenju se nismo izolirali zato, ker si želimo tiste moči, o kateri pišeš ti (ali pa jo jaz napačno razumem?), ampak zato, ker so nas izkušnje tega naučile. Ker smo se prevečkrat opekli, ker smo dobili preveč klofut, ker nismo dobili nazaj tistega, kar smo želeli. Z drugimi besedami – preveč je bilo bolečine, zato ne zaupamo in ne verjamemo več v iskrenost, zaupanje, odkritost, odprtost... Si pa tega ne priznamo… Ker moramo biti vedno močni – to je to, kar je bil po mojem mnenju »aha« efekt včeraj za Amstel – samo skrivamo in tlačimo bolečino… Pravimo, da smo močni, vendar smo v resnici šibki… Saj je ta moč le maska, za katero skrivamo odprte rane.. Pa to ni tista moč, o kateri govoriš ti… Ne hrepenimo po stvareh, ki bi nam dale tovrstno moč. Hrepenimo po razumevanju, iskrenosti, zaupanju… To pa niso stvari, ki bi nam dale moč, prej nasprotno. S temi stvarmi namreč človek postane še bolj ranljiv. Če naleti na napačno osebo, seveda. In teh je na žalost velika večina, preveč… In evo - sem zavrtela krog – sem nazaj pri tem, zakaj se izoliramo…


Robi wrote on 22.06.2002 at 18:14:43:
Kopičimo si znanje, izkušnje in smo navezani na preteklost. Ravno navezanost na pretekle vzorce, kaže, da si želimo gotovosti, da bi se lahko v svoji kletki počutili čimbolj varne.

O temle sva že govorila in ugotovila, da sva na različnih bregovih, zato ne bom spet načenjala…

In tudi tvoje nadaljevanje – moji zaključki bi bili na zgoraj povedano, seveda drugačni. Bi bilo pa zanimivo slišati še kakšno stališče. Jaz sem povedala le svoje mnenje…

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Amstel on 22.06.2002 at 20:40:55


Miska wrote on 22.06.2002 at 20:27:16:
Ker smo se prevečkrat opekli, ker smo dobili preveč klofut, ker nismo dobili nazaj tistega, kar smo želeli. Z drugimi besedami – preveč je bilo bolečine, zato ne zaupamo in ne verjamemo več v iskrenost, zaupanje, odkritost, odprtost...


Veš v čem je fora...? Saj ne rabimo verjeti v iskrenost drugih. Glavno, da smo mi iskreni. In ravno tu mislim, da je moment obrambe... Vzorec: "Drugi so nevarni, zato sem bomo skrivali in ne bomo iskreni niti mi...."
Ja ja.... finta v levo....  ;)

Glede mojega Aha efekta.... jaz sem že vedela, da imam ta vzorec, da moram biti ful močna...
"Aha".. je bil bolj s strani tistih, ki so to opazili.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 22.06.2002 at 21:15:38


Quote:
Robi, reke nisem uporabila tako, kot si jo razumel ti. Želela sem poudariti, da imava različni stališči. Če bi hotela zavzeti enako stališče, bi morala stopiti čez – ah, še vedno mi je reka najboljša primerjava…

Miska, sploh nisem govoril o tem, da bi morala stopiti čez. Saj to bi bil nesmisel.
Pisal sem o tem, da je potrebno le stopiti iz svojih bregov v reko življenja.
Če bi stopila čez, je ravno tako, kot, če bi samo zamenjala neko prepričanje, koristi pa ne bi imela nobene.
Saj sem napisal, kaj sem mislil, pod "reko".


Quote:
Kakorkoli – da bi jaz spremenila svoje stališče, bi moral ti imeti dober argument, da me prepričaš. In če bi mi dokazal, da je tvoje stališče boljše (ah, ta presneta beseda boljše, tako neprimerna se mi zdi – kdo in kaj pa je lahko boljši??), potem z veseljem prevzamem tvoje stališče ali popravim svojega.

Miska, jaz nočem, da ti prevzameš neko moje stališče, ampak bi rad, da začneš sama razmišljati in da ne iščeš več neke navezanosti.
Problem pri tebi je, da si navezana na neko stališče. A je tako ?
Torej je treba rešiti problem navezanosti, ne pa stališč.
Navezanost je tista, ki človeka ohromi in zaradi navezanosti, je v tebi strah in zaradi navezanosti imaš občutek krivde....
Zaradi navezanosti, je blokirana tudi tvoja inteligenca in s tem sposobnost razumevanja.
To je problem !!!!
Zato te želim s svojimi ( nasprotnimi ) stališči, le prisiliti k temu, da začneš razmišljati in si s tem spet v sebi prebudiš inteligenco.
Saj veš, da nihče ne more rešiti tvojih problemov. Razen ti sama in zato ne rabiš noviš stališč, ampak inteligenco in sposobnost razumevanja.
A še nisi spoznala, kaj se dogaja na tem ljubem svetu ?
Vsi ti ponujajo le neke ideje, rešitve in ti govorijo, da je potrebno le slediti, pa bo ...
Zato smo ljudje tako navajeni in to non stop iščemo.
Ampak to je popolna bedarija !!!! To je dobro le za institucije, ki na tak način služijo lepe denarce.
Problemov pa ne rešijo.

Zato še enkrat ponavljam, kaj je moj namen :
V vsakem posamezniku želim le obuditi njegovo lastno sposobnost, zmožnost ustvarjalnega razmišljanja in inteligence, ki jo je ta gnila družba zavrla.
Samo to.
Zato izzivam tvoj "jaz", da začne razmišljati, ne samo iskati neka stališča na katera bi se lahko naslonil in se spet navezal.
Razumem, da je to težko in da nekaterim to gre na živce, vendar je to edina možnost za trajnejši uspeh.


Quote:
Po mojem mnenju se nismo izolirali zato, ker si želimo tiste moči, o kateri pišeš ti (ali pa jo jaz napačno razumem?), ampak zato, ker so nas izkušnje tega naučile.

Zakaj se izgovarjaš na izkušnje ?
Kako misliš napredovati in se osvoboditi navezanosti, če se izgovarjaš na preteklost ?


Quote:
Ker moramo biti vedno močni – to je to, kar je bil po mojem mnenju

Torej si le želimo moči. Saj ravno o tej moči sem pisal.
Moč rabimo le tako dolgo, dokler se ne želimo soočiti.
Moč rabimo le zato, ker se borimo.
In v čem je tu smisel ?


Quote:
Z drugimi besedami – preveč je bilo bolečine, zato ne zaupamo in ne verjamemo več v iskrenost, zaupanje, odkritost, odprtost...

In zakaj  ne verjameš ?
Zato, ker ne razmišljaš ustvarjalno in še vedno "živiš" v preteklosti.
Torej se bo treba osvoboditi svojih stališč, da boš lahko spet verjela.
Tvoj zunanji svet, je le odraz tvojega notranjega.


Quote:
Pravimo, da smo močni, vendar smo v resnici šibki… Saj je ta moč le maska, za katero skrivamo odprte rane.

Zato pa sem pisal, da si želimo moči. Vendar, kot sem tudi pisal, preko moči, ne bomo spoznali resnice.


Quote:
Ne hrepenimo po stvareh, ki bi nam dale tovrstno moč. Hrepenimo po razumevanju, iskrenosti, zaupanju… To pa niso stvari, ki bi nam dale moč, prej nasprotno.

Zakaj imam občutek, da je to le neka teorija ?

Če bi bilo to res, bi že zdavnaj odvrgli svojo željo po moči. Ne more pa biti ne iskrenosti in ne razumevanja, če je v tebi želja po moči.


Quote:
S temi stvarmi namreč človek postane še bolj ranljiv. Če naleti na napačno osebo, seveda. In teh je na žalost velika večina, preveč… In evo - sem zavrtela krog – sem nazaj pri tem, zakaj se izoliramo…

Ja, Miska in zakaj to delaš ? Zakaj si vsako možnost, da bi se osvobodila že vnaprej narediš nesmiselno ?


Quote:
O temle sva že govorila in ugotovila, da sva na različnih bregovih, zato ne bom spet načenjala…

Jaz sem v "reki" in te vabim v njo. Zdaj sem tu, še malo, pa me ne bo več na vidiku, ker bo me življenje odneslo naprej.  :).

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 22.06.2002 at 21:18:00


Miska wrote on 22.06.2002 at 20:27:16:
Pa to ni tista moč, o kateri govoriš ti… Ne hrepenimo po stvareh, ki bi nam dale tovrstno moč. Hrepenimo po razumevanju, iskrenosti, zaupanju… To pa niso stvari, ki bi nam dale moč, prej nasprotno. S temi stvarmi namreč človek postane še bolj ranljiv. Če naleti na napačno osebo, seveda.

Pod to se pa moram še jaz podpisati! Nujno, ne morem drugače. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 22.06.2002 at 21:24:48

Lahko se podpišeš in  to verjameš, vendar boš videl ,da bo ti življenje dalo popolnoma drugačne razultate, kot pa to, po čemer hrepeniš.

Zato še naprej prijetne sanje. :)

Malo se zamisli nad tem stavkom, pa boš videl o čem govorim.


Title: Re: Smisel življenja
Post by Miska on 22.06.2002 at 21:34:17

Uf, Robi – si se pa odločil vzeti mene pod lupo… Me secirati in razkosati… Mi dovoliš, da to naredim sama, prosim?

Sicer si nekje res napisal, da rešuješ tuje probleme zato, da na ta način v bistvu rešuješ svoje… Smisel tvojega življenja?? (tole je namreč topic…)

Hej, ampak jaz sem jaz in ti si ti… In nimava enakih problemov, zato ti tole seckanje mene ne bo pomagalo rešiti tebe!

M.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 22.06.2002 at 21:49:18

Hehe. Sem opozoril Robija, nej le preveč ne vrta. ;D
Saj je prav, da nakaže na težave, ki jih začuti pri nekomu prisotne... a le prekomerno razkladanje teh težav ni dobro. Kot sam veš Robi, to povzroči odpor in če se ne znajdeš rad sredi ognja, malo popusti. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Amstel on 22.06.2002 at 23:02:42

Zdej mam pa jaz eno vprašanje.

Torej...........
Smo si zgradili zidove okrog sebe, zato, da se ubranimo MOŽNIH zmajev. Ok?

S tem smo varni za zidovi (Robijev izraz, če sem prav razumela, bi bil MOČNI). OK?

Izza zidov, ne vidimo čez, zamujamo življenje in možne "ta prave ljudi".... OK?

In "razlog" zaradi katerega ne naredimo koraka naprej, je strah, da bo bolelo... OK?

A to, da bo bolelo, se nam zdi kot konec sveta?  Verejtno se nam zdi. V enem delu nas. V tistem delu, ki je nekako ločen od logike.
Tu razumem Robija, ko pravi, da hoče spodbuditi notranjo inteligenco.

Kje potem vidite rešitev????
Kako potem napredujete?

Večkrat sem se znašla na točki, ko sem vedela, da ali grem naprej, ali stagniram... No, pravzaprav, na tej točki, skoraj ni bilo več mogoče stagnirati, ker sem že preveč stvari ozavestila. Predvsem sem ozavestila, kaj zamujam, čemu vse se odrekam.
Odrekam se pa zato, ker nočem več trpeti.... To spoznanje me strezni. Če le pridem do te točke, me. (beri: sama sebe streznim s predočenjem realnosti )
In potem.... sem naredila korak naprej.

Recimo. Odrekla sem se eni svoji obrambi. Kako?
Najprej sem en teden TOTALNO pretiravala v tej obrambi. Tu si nej vsak zamisli svojo.
In po par urah, ko sem pretirala v tej obrambi, sem vedno bolj čutila odpor do te obrambe. In s časom, je usahnila brez posebnih pretresov v realnosti.

Pretresi so bili le v tem, da nisem vedela KAJ NAJ počnem NAMESTO tega. To je največja dilema.
In sem se, kot otrok, učila novih vedenj, misli.

No, tako, da je debata malo bolj oprijelmjiva, da se ne zgubljamo v nekih zgodbicah in resnicah, ne da bi jih aplicirali na sebe.
In, kot vidite, se da kaj osebnega povedati o sebi, ne da bi se svet podrl in ne da bi bili razgaljeni.


Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 22.06.2002 at 23:14:47


Amstel wrote on 22.06.2002 at 23:02:42:
Smo si zgradili zidove okrog sebe, zato, da se ubranimo MOŽNIH zmajev. Ok?

Amstel, imaš težave s prispodobami, al ja? ;D No, pa menjajmo zmaje za lačne volkove. Pomuliš glavo ven, riskiraš glavo.


Quote:
A to, da bo bolelo, se nam zdi kot konec sveta?

Hmm, naj te jaz vprašam nazaj. "A to, da te volkovi pojejo, se nam zdi konec sveta?" Ja, meni se. ;D

To je tudi vsa finta teh obrambnih zidov in strahu. "Volkovi" so ljudje, ki nas ranijo in jejo našo energijo in ko so rane dovolj globoke, ne gre več naprej... lahko sledi samomor ali kaj drugega v podobni smeri. Čeprav boš zdaj spet rekla, Amstel, da to vsak naredi po "svoji volji". ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Amstel on 22.06.2002 at 23:35:15


Someone wrote on 22.06.2002 at 23:14:47:
"Volkovi" so ljudje, ki nas ranijo in jejo našo energijo in ko so rane dovolj globoke, ne gre več naprej... lahko sledi samomor ali kaj drugega v podobni smeri. Čeprav boš zdaj spet rekla, Amstel, da to vsak naredi po "svoji volji". ;)


Hm. Zdele se mi pa ne samo zdi... ampak, je torej res, da ne verjamemo v enako zadevo. Namreč, da res delamo po svoji volji. A misliš, da ni tako? No, meni kažejo izkušnje drugače. Poznam nekoga, katerega oče je napravil samomor. In veš, tudi ta njegov sin je pogosto govoril, da ga bo naredil. Zakaj? Zato, ker je od očeta dobil informacijo, da, ko "zagusti" je še vedno rešitev v smrti. In zdaj... ali bo to storil tudi sam, ali ne, je odvisno od njegove ODLOČITVE.
Sam, ne bi se zdele zapletala v to. To ni tolk pomembno.

Rada bi šla naprej v tej debati. Ki bi bila že skor debata za pod "Svetovanje"  :D.

Okej, vem, da je grozljivo, ko pomislimo, da bi se morali soočiti s temi strahovi, ki jih imamo. Ti praviš, da niso le strahovi, ampak so realni ljudje, ki "te ranijo in jejo tvojo energijo".
A lahko daš kak konkretnejši primer. Ker to je precej abstraktno.

No, pa dajmo dalje.
Ljudje te ranijo. Kaj ranijo? Povsod te verjetno ne morejo, a ne?

Torej.... lahko te ranijo tam, kjer si šibek. Tako, kot mene, da ne bo pomote.
Evo, zdele sem si zamislila, kje me lahko kdo rani.

In, kaj ugotovim... da sem ranljiva samo zato, ker imam sama poleg bolečine, še cel kup verovanj. Stališč.
Gre za verovanje o meni.
Recimo, da se z nekom ne morem in ne morem pomeniti, ker sva si tako zelo različna, da v miljonih letih ne prideva skupaj...
Zakaj vztrajam? Zakaj ostanem? A ni zanimivo.
Toliko govorimo o bolečini, potem pa vztrajamo v situacijah, v katerih je bolečina neizogibna. KAKO TO?

Pa gremo nazaj na šibke točke.
A jih napišem nekaj?
"sem ničvreden-a" "nisem vreden-a, da živim" " če bom sam-a, bom umrl" ..........itd
KAj praviš na to?

Title: Re: Smisel življenja
Post by Amstel on 22.06.2002 at 23:53:51

A nadaljujemo tule?
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=svetovalnica;action=display;num=1024777219;start=0

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 23.06.2002 at 00:03:15


Amstel wrote on 22.06.2002 at 23:53:51:
A nadaljujemo tule?

Hmm, ne vem... meni se ta topic zdi res bolj filozofske narave. Vmes se kdaj lahko kaj preusmeri, kar bi tudi pasalo kam drugam, a v bistvu se mi zdi, da je bolje, če nadaljujemo tukaj, kot pa da presedamo ob vsakem ovinku. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 23.06.2002 at 00:44:56


Quote:
Hej, ampak jaz sem jaz in ti si ti… In nimava enakih problemov, zato ti tole seckanje mene ne bo pomagalo rešiti tebe!


Pa mi pomaga, ker si s tem krepim svojo inteligenco. :)

To je namen mojega življenja. :)


Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 23.06.2002 at 01:42:19


Quote:
Kje potem vidite rešitev?
Kako potem napredujete?


Tako :

Quote:
Tu razumem Robija, ko pravi, da hoče spodbuditi notranjo inteligenco.


To je edini način.
Stvar je v tem, da ne vemo ustvarjalno razmišljati. Ker pa ne vemo ustvarjalno razmišljati, se nismo sposobni razumeti.

Je pa zanimivo to, kako trdno so vcepljeni ti vzorci, predvsem vzorci iz preteklosti.
Zdaj vidim, kako se človek upira. Ne mara analiziranja, ne mara razmišljanja, ne mara razumevanja...


Quote:
Kot sam veš Robi, to povzroči odpor in če se ne znajdeš rad sredi ognja, malo popusti.


Someone !
Vem to, vendar je potrebno razbiti te vzorce. Čimprej, tem boljše.
:)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 23.06.2002 at 01:54:26


Quote:
Ti praviš, da niso le strahovi, ampak so realni ljudje, ki "te ranijo in jejo tvojo energijo".


Nak, ni nobenih "realnih" ljudi. To je popoln nesmisel.

Ne moremo govoriti o realnih ljudi, če ne priznavamo realnosti.

So le projekcije, projekcije naših vzorcev.


Quote:
Toliko govorimo o bolečini, potem pa vztrajamo v situacijah, v katerih je bolečina neizogibna. KAKO TO?

O tem sem zgoraj pisal. To je zato, ker je človek ujet  v nek vzorec.
To je še en razlog, zakaj je potrebno čimprej razbiti te vzorce.
Saj s tem vzorci ne povzročamo bolečine le sebi, ampak tudi drugim. Pravzaprav to tudi odobravamo, saj se to ujema z našimi prepričanji.

Zato se tudi nikoli ne umaknem, saj bi to pomenilo, da dopuščam še naprej takšno uničevalno in sebično razmišljanje.

Zato pa še enkrat postavim to vprašanje : KAJ JE ZA VAS SMISEL ŽIVLJENJA ?


Title: Re: Smisel življenja
Post by gape on 23.06.2002 at 10:08:19


Robi wrote on 23.06.2002 at 01:54:26:
KAJ JE ZA VAS SMISEL ŽIVLJENJA ?

najvišji smisel življenja je probraziti fizično telo do te mere da postane tempelj kjer se lahko naseli BOG, JAZ SEM.

TO JE SMISEL ŽIVLJENJA ZA ČLOVEKA!

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 23.06.2002 at 14:27:54


Robi wrote on 23.06.2002 at 01:54:26:
Nak, ni nobenih "realnih" ljudi. To je popoln nesmisel.

Ne moremo govoriti o realnih ljudi, če ne priznavamo realnosti.

So le projekcije, projekcije naših vzorcev.

Ma daj no, kakšen vzorec neki? Če nekdo izkoristi tvoje zaupanje v lastno korist in te spotakne, je to le nek vzorec v mojih mislih? Ali pa, ko te nekdo javno poniža zaradi lastnega ega, je to tudi le vzorec v meni in si jaz to vse zamišljam? Zgolj dva primera, je jih pa še dosti več.

Malo preveč ti filaš zofe, Robi. ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 23.06.2002 at 14:40:41


Quote:
Ma daj no, kakšen vzorec neki?


Someone !

Takšen vzorec :


Quote:
Če nekdo izkoristi tvoje zaupanje v lastno korist in te spotakne, je to le nek vzorec v mojih mislih? Ali pa, ko te nekdo javno poniža zaradi lastnega ega, je to tudi le vzorec v meni in si jaz to vse zamišljam?


Ja. To je vse res. Ti si tisti, ki presoja.
Ti si tisti, ki reče : To je ponižanje, to je izkoriščanje.....
To si ti.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 23.06.2002 at 14:53:38


Robi wrote on 23.06.2002 at 14:40:41:
Ja. To je vse res. Ti si tisti, ki presoja.

Ja... torej, če nekdo nekoga sredi ulice ustreli... jaz rečem "to je umor", a to vseeno po tvojem ni res? Jaz sem "tisti, ki presoja"?

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 23.06.2002 at 15:12:25


Someone wrote on 23.06.2002 at 14:53:38:
Ja... torej, če nekdo nekoga sredi ulice ustreli... jaz rečem "to je umor", a to vseeno po tvojem ni res? Jaz sem "tisti, ki presoja"?


ja

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 23.06.2002 at 15:15:48


Robi wrote on 23.06.2002 at 15:12:25:
ja

Ok. Jaz pa pravim: Zemlja je ploščata! Stvar presoje, pač. Torej, bo že res tako. ;D

Title: ::)Re: Smisel življenja
Post by Susi13 on 23.06.2002 at 15:26:41

Someone, 06/18/02 at 10:57:27
Kristali da pomagajo, mi lahko razložiš kako in po kakšnem principu? Po katerih zakonih?
Po mojem skromnem mnenju je to le še en način praznenja žepov obupanih ljudi, kateri so pripravljeni poskusiti VSE, samo da bi doživeli enkrat srečo v življenju. Ampak na koncu ostane vse isto, oz. se spremeni le tisto, kar se bi spremenilo tako ali tako, ostanemo edino bolj praznih žepov.
***

Na vprašanje, kako in po kakšnem principu delujejo ter posledično pomagajo kristali, ti ne znam odgovoriti. Jih ne uporabljam. Nosim sicer verižico in prstan, v katerih so vdelani kamni, to je pa tudi vse. Oboje sem izbrala sama, ker sem čutila, da mi pašeta. Nosim ju že par let in le redko ju dam dol.
Ne pripisujem jima neke čarobne moči ali kaj podobnega, le rada ju imam. Imam pač hecno navado, da vse jemljem, kot da je živo. Naj gre za kristal ali avto.
Kar se tiče praznih žepov, bi rekla, da so si ljudje sami izbrali ta način, da si pomagajo. Poudarila pa bi (moje mnenje!), da namesto mene nihče ne more razrešiti oz. rešiti nekega mojega "problema", kakršnegakoli izvora že je. Lahko pa mi pomaga! ;) :)
Včasih itak potrebujemo le nekoga, da nam pokaže stvari v drugi luči... Verjamemo in delamo pa potem lahko tudi sami!

Someone, 06/18/02 at 10:57:27
Obrazloži tole bolj podrobno, prosim. Ti praviš, da si bolj srečna, ko vsak dan spoznavaš več ljudi kot pa bi bila, če bi imela le eno osebo, kateri pomeniš ves svet in ona tebi enako?
Zdaj jaz razumem tole na dva načina: 1.) V svoje življenje znaš sprejeti več ljudi in ko se z nekom zbližaš, ni rečeno, da se ne boš še z nekom drugim istočasno (varanje); 2.) Za posameznega človeka si ne vzameš časa, privlači te bolj množica kot en sam posameznik, ljudi imaš za predmete/orodje, ko lahko vsakega za nekaj uporabiš ob določenem trenutku.
Seveda se lahko motim...
***

V mojem Življenju je v danem trenutku kar nekaj oseb, ki jih imam rada. Govorim o prijateljstvu. Nisem govorila o ljubezenski zvezi - domnevam, da si tako razumel?
Kar se tiče varanja - tudi varanje je beseda, katero je mogoče razumeti na več načinov. Varanje v "klasičnem" pomenu besede pomeni, da sem v partnerskem odnosu z nekom in poleg te osebe sexam še z nekom, brez da bi partnerju povedala oz. brez da bi imela dogovorjen odnos v tej smeri. Hm... V taki situaciji še nisem bila. Bila pa sem v podobni. Bila sem z moškim, ki je bil v zvezi, jaz pa samska. Nisem čutila kake krivde ali česa podobnega. Pač, tako je bilo!
Zbližati se z nekom meni pomeni, da se lahko z nekom pogovarjam o vsem, lahko povem, kar želim, v glavnem: mi je "dovoljeno" biti jaz, brez, da bi se morala sekirati ali obremenjevati, kaj smem in česa ne. Odkritost in iskrenost! Predvsem pa: SPREJEMANJE, da smo si različni. Mogoče je pa moje dojemanje, pogled na to resničnost tu res precej drugačen...  ???
Srečna sem, ker se z vsakim danim trenutkom bolj zavedam, kako se je moje Življenje spremenilo in koliko čudovitih ljudi deli sebe z menoj oz. mi dovoljuje, da jaz delim sebe z njimi - nimajo vsi te "sreče"... :-/

Someone, 06/18/02 at 10:57:27
V resničnosti se da doživeti sanje/pravljice? Daj mi prosim povej kako priti do tega brez splošnega ugleda, brez stvari, ki so naštete že zgoraj v mojem postu? Povej mi, kaj pomeni zate "živeti"? Jaz živim že od kar sem se rodil, vse to je življenje, vendar to še ne pomeni, da je to življenje moje sanje - daleč od tega, vsak dan si želim, da bi se zbudil iz njega, odprl oči in videl, da so stvari čisto drugačne in je vse to bilo le en bad dream. Ampak kot sem rekel, pravljic ni, lahko se še tako trudiš, vedno se bo našel nekdo, ki te bo spotikal. Pač človeška narava. Sam sem drugačen! Nikoli nisem tisto, kar sovražim.
Sicer pa nimam nič proti, če mi razložiš to tvojo pot do sanj bolj podrobno - reality included. ;)
***

Moje sanje so včasih bile, da bi bila srečna, da bi imela v svojem Življenju osebe, ki bi mi bile posebno posebne,... In tu sem! To sem "dosegla".
Sanjala sem o spolnosti, da mi bo nekoč v užitek in veselje. Potrebovala sem nekaj let, vendar sem to dosegla!
Sanj, ki so povezane z materialnim svetom (kakšen izraz! ;)), uresničujem.
Doživela in živela bom svoje sanje! :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Susi13 on 23.06.2002 at 15:28:07

Evo, še drugi del...

Someone, 06/18/02 at 10:57:27
Aha, pokazati ranljivost, zaupanje... Veš kaj se ponavadi zgodi s tem v realnem življenju? Pokažeš rano in prej ko slej dobiš sol nanjo! Redkokdaj boš dobil obvezo - zaupanje v obratni smeri, vse prej boš dobil na to rano še kakšen nizki udarec in na koncu, ko boš že čisto nemočen, smejanje.
***

Tudi jaz živim v realnem Življenju. Tudi jaz srečujem ljudi, ki so takšni in drugačni. Tudi mene ljudje (zelo pogosto) ne razumejo. In kaj potem? Grem naprej!
Ena sveža situacija (tale petek): v službi me je eden od sodelavcev vprašal, če kadim travo, ker mu tako delujem. Lahko bi bila totalno prizadeta, ker ima nekdo tako mnenje o meni, a sem se začela smejati, ker mi je že prav hecno, da znajo/znamo biti ljudje tako ozkogledi! Sem, kakršna sem.
Pa še tole: če gojiš pričakovanja, da se boš nekomu smilil, ker se ti je neka stvar dogodila, potem bo po vsej verjetnosti odziv prej v obliki smeha in vprašanja, kaj je narobe s teboj. Zakaj? Ker nisi razčistil pri sebi... Malo je ljudi, ki te le sprejmejo.
Že celo Življenje me preganja nerazumevanje s strani drugih. Sedaj sem spremenila pogled: sem, kakršna sem. Moja preteklost je, kakršna je. Ne sramujem se je, temveč sem srečna, da je. Sedanjost se pa itak nahaja v danem trenutku.
Oseba, ki me nima želje sprejeti take, kakršna v danem trenutku sem, me ne bo. Zakaj bi se morala sekirati zaradi tega? Obstajajo ljudje, ki me sprejemajo.
Sem pa potrebovala precej časa, da sem v sebi zbrala dovolj moči, da sem presegla to omejitev. Še prej sem se pa morala sprejeti sama ;)!

Someone, 06/18/02 at 10:57:27
Hmm, ampak to se ponavadi neha s tem, ko ostali ljudje nočejo razumeti, kaj mi potem pomaga, če se samo jaz s tem naprezam - enosmerno (čeprav nisem rekel, da se ne)?
***

Tudi jaz sem (pre)dolgo gojila željo po razumevanju. Sedaj imam željo po tem, da bi razumela sebe in druge. Včasih pa sem gojila (predvsem) željo, da bi me razumeli drugi.
Mislim, da nima smisla, da se naprezaš. Narediš in to je to. To je dovolj.

Someone, 06/18/02 at 10:57:27
Hmm, če so ta tvoja pričevanja resnična, potem je tvoje življenje zavidanja vredno, vendar pa sem resnično vesel zate, da ima vsaj nekdo tisto, kar nekateri nimamo.
***

Moja pričevanja so pač moj pogled/dojemanje resničnosti. Laž bi mi pokurila preveč energije. Zato povem oz. napišem, kar mi v danem trenutku šine skozi možgane. Usedem se in opisujem. Nič več in nič manj.
Tudi jaz sem vesela zase! Vsekakor pa nikogaršnje Življenje ni vredno zavidanja. Veliko lažje in manj obremenilno je biti srečen, kot nekomu zavidati srečo. Mogoče pa ti potrebuješ kaj drugega za srečo kot jaz?

Someone, 06/18/02 at 10:57:27
Se pridružujem tem željam in upanjem. :)
***

Delamo na tem, kajne? ;) :)

Cmokci vsem,

Suzana

Title: Re: Smisel življenja
Post by Robi on 23.06.2002 at 17:41:24


Quote:
Se pridružujem tem željam in upanjem.  
***

Delamo na tem, kajne?  


Le zakaj ?

A delamo na tem, da spoznamo sami sebe, ali pa, da še naprej zanikamo sebe ? ;)

Title: Re: ::)Smisel življenja
Post by Someone on 23.06.2002 at 18:14:33


Susi13 wrote on 23.06.2002 at 15:26:41:
Bila sem z moškim, ki je bil v zvezi, jaz pa samska. Nisem čutila kake krivde ali česa podobnega. Pač, tako je bilo!

In kako se ob tej misli počutiš zdaj? Se ti zdi, da si storila prav ali narobe? Namreč, dala temu moškemu nek povod, za varanje...
Drugače pa nisem mislil le na klasično varanje, ker je to že ekstrem. Obstaja tudi čustveno varanje, ko do nekoga drugega gojiš globja čustva oz. poželenja kot le po svojem partnerju.
Se ti vse to zdi "idealistično"?


Quote:
Sedaj imam željo po tem, da bi razumela sebe in druge. Včasih pa sem gojila (predvsem) željo, da bi me razumeli drugi.

Tudi jaz. Delam na istem. :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Susi13 on 24.06.2002 at 12:04:10

Robi, govora je bilo o temle stavku: "Veliko Ljubezni, razumevanja, sprejemanja,..." - bi rekla, da na tem delamo, vzporedno, ko delamo na sebi... Nenavsezadnje moramo imeti radi tako sebe kot druge...  ::)

Someone, takrat sem se ubadala z občutkom krivde, ja! Vendar pišem iz danega trenutka. V danem trenutku občutka krivde ni. Zakaj bi ga (še) imela? Bila sem pač z moškim, s katerim sem bila, ko sem bila,... ;) ... Preteklost!
Sicer sem bila pa tudi sama že v situaciji, ko me je fant varal. Pravzaprav mi je bilo hecno, ker sta bila oba iztirjena... To se mi je zgodilo s prvim resnim fantom (se spomniš J-ja...?). Prevaral me je z mojo prijateljico. Povedala mi je ona, čez čas. Reakcija ni bila, kakršno sta pričakovala - ona je bila prepričana, da se bom skregala z J-jem, on pa, da se bom skregala z njo. Pa se nisem, ker je nesmiselno.
V glavnem: vem, kako to izgleda, če te partner vara (fizično ;)).
Poželenje, strast,... Se tebi nikoli ne dogodi, da te neka oseba fizično blazno privlači v nekem trenutku? V neki situaciji? Meni se. Ne prav pogosto, vendar se. ;) :)
Ne jemljem tega kot nekaj slabega. Čutim, kar čutim. Čustva sicer kontroliram, vendar do ene meje. Že itak sem omejena, sedaj naj se pa še dodatno omejim... Sprejmem, da čutim, kar čutim. Kaj naredim potem, je pa že drugo vprašanje... ;)

Idealizem. Verjamem v neke ideale, katere bom dosegla. Včasih sem ljudi jemala kot popolne, ker sem v njih videla le dobro. Sedaj jih jemljem take, kakršni so. To pomeni, da nimam idealov? Seveda jih imam, srce!
Verjamem v "idealni" svet, verjamem v raj. Verjamem v srečo. Verjamem v ljubezen. Verjamem v ...
Vendar sem v danem trenutku še na poti do idealov. Nisem še tam. Morda bodo celo izgubili sijaj, ko se jim približam. Takrat bom srečna! Vedela bom, da sem podrla še eno iluzijo... ;)

Mogoče imam res bistveno drugačen pogled na svet. Življenje. Glede na to, da mi to govorijo malodane vsi, bo že nekaj na tem, kajne? ;)

Razumeti se... Včasih se mi zdi, da je to najlažje, če se usedeš/uležeš (se daš v položaj, ki ti ustreza) in se le prepustiš tišini... Fino fajn je - meni! :)

Cmoka,

Suzana

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 24.06.2002 at 13:15:31

Susi...
Lepo te prosim, ne me narobe razumet.... samo za ideale ginu budale.
Sam sem to spoznal malce prepozno. Ok, sem prezivel in si ob tem prezivljanju pac ustvaril svoje cilje. So cist realna zadevsina, katero pac jest locim od ideala, ki je zame utopija.
Pac, imam tak pogled na vse skupej in ne vsiljujem svojega mnenja drugim.

Drugace pa cist razumem tvoj pogled na usodno privlacnost. Seveda se zgodi, da mi je kaksna zenska vsec in bi, ce bi, ko bi... samo, ker vem da je preventiva boljs kot kurativa, navkljub vsem zame ugodno izpolnjenim ce-jem, vseeno ne naredim koraka naprej.
Da bi pa v to vskocil in pol razmisljal kaj sem storil.. ze dolgo tega ne vec.
A sem zaradi tega bolj zrel? Ne bi rekel, le bolj previden.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Susi13 on 24.06.2002 at 13:32:50

John_Doe, narobe razumeti tvojega sestavka mislim, da skoraj ne morem. ;)

Najino izhodišče v danem trenutku je drugačno. V danem trenutku nisem v nobeni zvezi, ti pa. Si z osebo, ki ti pomeni veliko in tega ne želiš izgubiti - s skokom čez plot po vsej verjetnosti bi. Logično.

Vendar je verjetno tudi tvoja (vajina) zveza ideal. "Četudi" je resnična. Štartam iz točke, da sta srečna - tako sem te razumela.

Zakaj bi torej želel nekaj drugega? Ne bi imelo smisla. Je veliko bolje biti hvaležen, da sta skupaj - srečna! :)

To je pa moje mnenje... ;) :)

Cmok (na noska, seveda! ;)),

Suzana

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 24.06.2002 at 13:37:02

Susi...

No, ja, se cist strinjam s tabo.. kar se mojega primera tice, je to tako, kot si napisala.

Ce pa se spomnim par let nazaj, je pa tudi meni "bilo" vseeno, ce sem ga slucajno zasral s kako poroceno ali vezano zensko. Grdo je, ni pa to moj problem. Sem bil pac frej in se mi je sladko zvizgalo za te zadeve... :)

Uzivaj se naprej, sej dejansko nimas kej dost zgubit....

PS: A poljubcek na noska? Bemti, to je pa se bolj eroticno, kot na lulcka... ;)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Susi13 on 24.06.2002 at 13:47:00

Hahahahaha...

Tale smeh mi je pa pasal, hvala!

Hecno, kako se iz enega dogodka domneva, da konstantno lovim in iščem in kaj-vem-kaj, tipe, ki so vezani. Izgleda, da bode v oči! ;)
Nihče ne ve, kdo je ta moški bil, še najmanj pa njegova partnerka. Nihče ne pozna ozadja. Dodala bi še to: vsakdo živi Življenje, kakor ga živi. Lahko me obsoja, kdor me želi. Jaz se ne bom.  ::)

Verjetno imamo več ali manj vsi take izkušnje, le s to razliko, da se jaz zaradi tega ne sekiram (več). Vsaj vem, kako izgleda, če mora biti človek previden... ;)

Sedaj si pa ne bom več upala cmokov na noska pošiljat naokoli... ;)

Suzana

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 24.06.2002 at 13:56:06

Ah no!
zdej se bom pa se zasekiral, ker si me narobe razumela.

Sploh ti ne ocitam tega, kar si pocela. Sploh ne. Sej pol bi sebi tud ocital.
Da bi bodlo v oci, ce si ga srala s porocenim moskim? Ja, cistune in moralneze najbrz bi, men je vseeno. Pac si ga, big deal in tud sekirat se zarad tega ni treba... no, ce je bila kaka slaba izkusnja, se lahko edin tolces po glvi, da ti je pac prav, ker si v to rinla...
Sam, ce ne rinemo v nekaj, kar je "prepovedanega" tudi ne vemo kako to je, ane?

No, upam, da tvoj smeh ni bil ironicen, ce ne drugac, poleg vseh bedarij, ki jih napisem, sem ter tja koga vsaj mal v smeh spravim, kar pa tudi steje. Ce je bil pa ironicen, sem pa se tukej pogorel... klinc, kaj nej zdej? :)

Kar se tice cmokov na noska... hehe, pa sej nismo vsi desci glih. Al smo? Najbrz ne, ane? Sam to je ze druga tema... :)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Someone on 24.06.2002 at 13:58:11


Susi13 wrote on 24.06.2002 at 13:47:00:
Sedaj si pa ne bom več upala cmokov na noska pošiljat naokoli... ;)

Boš raje začela na ustnice? Tudi v redu, se ne bom pritoževal. :P

Title: Re: Smisel življenja
Post by Andres on 24.06.2002 at 14:17:07

;D
Quote:
Sedaj si pa ne bom več upala cmokov na noska pošiljat naokoli...  


No, ce ne bos vec upala na noska vsaj povej kaj je naslednja faza.  

In seveda John. Normalno da nismo vsi desci glih.  Jaz sem drugacen kot drugi. Pira ne pijem recimo.  ;D  

Andres




Title: Re: Smisel življenja
Post by Susi13 on 24.06.2002 at 14:30:57

John_Doe, smeh ni bil ironičen - smejim se ponavadi, ker mi je nekaj smešno oz. hudo simpatično, da zapolnim neko praznino, če klepetam pa mi zmanjka tem, kadar sproščam negativno energijo,...

Nisem te narobe razumela, ne skrbi! Niti nisem apelirala nate, temveč je bilo napisano bolj splošno, kot ne. Ljudje smo si različni in v hipu, ko sem pisala, mi je skozi glavo šinilo, kakšni so možni odzivi...

Vsekakor niste vsi moški "glih" ;)! Eni ste bolj, drugi pa so manj simpatični... :)

Sedaj pošiljam leteče cmokce! YES! Hahahaha...

Leteči cmokci ;)  :-*,

Suzana

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 01.07.2002 at 09:05:04

No, pa dejmo se mal nadaljevat o tejle temi..

Zdej sem bil mal na dopustu in sem bil prica, kako je ena mal ze ostarela kelnarca kurla mojega priletnega soseda, da naj gre z njo v Casino, saj kaj ti pa se v zivljenju poleg dela in skrbi ostane... ja malce zabeve in razpickavanje denarja.
Pa je tip pristal na prigovarjanje in sta jo lepo odmahala do prvega poker avtomata, kjer ji je kavalir lepo razlozil kako se spila. Babura vrze noter pet zetonov, prtisne enkrat, zamenja karte in vzge Flash rojal (lestvica od asa navzdol v srcu) in potegne Jackpot 6500 Evrov.

Jebala jo Afrika! Babura je bila bogatejsa za cca 1,5 mio SIT in je zacela kovati nacrte, kako bo zdej lazje zadihala...

Ob taki zgodbi me presine pregovor, da ima neumen kmet najvecji krompir in ce je teh 1,5 mio SIT baburi polepsalo zivljenje in ji je izpolnilo prenekatero zeljo, potem je nek smisel zivljenja tudi o pridobivanju materjalnih sredstev - denarja in ne samo duhovna rast.

Kaj pa menite o tem?

Title: Re: Smisel življenja
Post by Irenca on 02.07.2002 at 18:21:41

:-*POZDRAVLJEN ???
Veš kdosi,veš kaj hočeš...ali si pa zatajeno posklanstvo človeka.Veš še živali so bolj intelegentne....vzamejo za preživetje?
Kaj bo š odnesel....kje kje ljubezen.
Imaš pozitivne misli....prijatelj ego vse opraviči....beseda pa papir pa vse prenese.
Sem bolan....
Kaj si naredil dobrega in pozitivnega da bo svet postajal bolji in lepši.
Sem vzgojen." BREZ ZAMERE"
Človek je človeku volk? :'(

Title: Re: Smisel življenja
Post by John_Doe on 03.07.2002 at 07:35:53


Quote:
Človek je človeku volk? :'(


Zakaj mi psujes to cudovito zival?
Pa brez zamere...
Kaj si hotla s celim postom povedat?
Men ni nic jasno... ::)

Title: Re: Smisel življenja
Post by Thot on 12.07.2002 at 19:02:19

Homo homini lupus nima nobene povezave z egom kot ga vidimo nekateri ni zgolj egoizem ego. Kaj je ljubezen? Idealiziranje neke osebe za svojo korist oziroma za svoje dobre občutke. kaj je narobe s svetom  da ga bi bilo treba spreminjati? Irenca, please answer.
LP
T.

Title: Re: Smisel življenja
Post by LittleStar on 12.07.2002 at 19:07:19

Ker ni Irence, bom probala spet jaz, upam, da ne zameriš. Nagon, pa to. Narobe je strah, pomanjkanje zaupanja vase, in vse kaj to prinese zraven. To je narobe. Verjeti v bitja luči, svetlobo, toplino - t :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'(o ni narobe.

Title: Re: Smisel življenja
Post by LittleStar on 12.07.2002 at 20:10:29

Pa hvala bogu, da Vse ni tako ČB.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Thot on 13.07.2002 at 09:51:09

Little Star, veš da ne zamerim. A vseeno ne vem kaj hočeš povedati s tem, da je nekaj narobe s svetom? Narobe to da se nekateri bojijo in ne živijo tako kot bi želela ti ali pa kdo drug. Se pravi je narobe ker ne razmišljajo kot ti ali jaz, ker nimajo samozavesti kot ti in jaz? Ne vem če je to narobe. Verjeti v bitja luči? Ok sem opazil da si pač verna oseba, tudi prav, to sprejemam, čeprav se niti malo ne strinjam in za to imam dobre razloge(moja filo. je različna, celo bolj samozavestna kot bi si mislila), a meni deluje in to je pomembno in zato ne vidim nič narobe s svetom. Vsak sprejme svoje odločitve, vsak živi svoje življenje kot najbolje zna. In če je srečen prav. Če ni srečen in nič ne ukrene, tudi prav, njegovo življenje je.
A vedno si rečem in tudi ti ki si verna bi se lahko vprašala, saj to izvira celo iz vašega mišljenja:
WHO AM I TO JUDGE?
LP
T.

Title: Re: Smisel življenja
Post by gape on 13.07.2002 at 12:25:52

men se zdi da je čist fajn da delaš sebe srečnejšega, ampak a se ti zdi narobe, da pri tem še komu drugmu pomagaš, do sreče, če si tega le vsaj malo želi?

Title: Re: Smisel življenja
Post by Thot on 13.07.2002 at 12:35:58

Uh ma ne Gape,(veseli me da je vsaj nekdo tukaj, ker ne vem kaj naj drugače počnem, sem priklenjen na to mašino  ;D), ravno nasprotno, želja je vsakomur povedati kar ga zanima, želja je vsakomur pomagati, če si le to želi in ne da ga iščem jaz. Ker kako naj nekomu pomagaš, ko pa tega ne želi, ko pa se ne zaveda da je nekaj lahko drugače, in spet sem tudi pri tem, kako pa naj jaz vem da se ne motim, razen z aspekta da sem zadovoljen, pozitiven in srečen da živim in komaj čakam, da vidim kaj mi bo prineslo jutri.
A ljudje se nočejo sprejeti, nočejo sprejeti odgovornosti za svoja dejanja in so vsi poiskusi jalovi. A zato svet ni slab, svet je samo različen in to me veseli, ker njegova različnost me zapolnjuje.
LP
T.

Title: Re: Smisel življenja
Post by gape on 13.07.2002 at 12:49:16

no ja sej jest sm tud v odhajanju ... grem na soča riversplash ... kr prečiti mal definicij, pa če te kej zanima mal posrči, pa bo dan hitr okol ...

pomagaš lahko samo tistim ki si to želijo, te prosijo za pomoč, drugo ponavadi ne obrodi sadov - spremembe

veš pa zato ker veš in to tvoje vedenje deluje če je le močnejše od vedenja drugega (ki je ponavadi kontra)

ljudje hočejo, a ne znajo, niti jim nihče znanja ne ponudi ... znanje se že (predolgo) skriva

Title: Re: Smisel življenja
Post by LittleStar on 15.07.2002 at 08:50:24


Thot wrote on 13.07.2002 at 09:51:09:
Little Star, veš da ne zamerim. A vseeno ne vem kaj hočeš povedati s tem, da je nekaj narobe s svetom? Narobe to da se nekateri bojijo in ne živijo tako kot bi želela ti ali pa kdo drug. Se pravi je narobe ker ne razmišljajo kot ti ali jaz, ker nimajo samozavesti kot ti in jaz? Ne vem če je to narobe. Verjeti v bitja luči? Ok sem opazil da si pač verna oseba, tudi prav, to sprejemam, čeprav se niti malo ne strinjam in za to imam dobre razloge(moja filo. je različna, celo bolj samozavestna kot bi si mislila), a meni deluje in to je pomembno in zato ne vidim nič narobe s svetom. Vsak sprejme svoje odločitve, vsak živi svoje življenje kot najbolje zna. In če je srečen prav. Če ni srečen in nič ne ukrene, tudi prav, njegovo življenje je.
A vedno si rečem in tudi ti ki si verna bi se lahko vprašala, saj to izvira celo iz vašega mišljenja:
WHO AM I TO JUDGE?
LP
T.


Thot, o tem, ali sem verna ali ne, ne bom debatirala. To je moja zasebna zadeva, in 'vernost' pojmujem drugače, kot morda večina. No, pa mi povej - tudi jaz sem namreč nekje prebrala, da krivice in pravice ni. Samo en drastičen primer: zate torej ni narobe, da 5 odraslih moških posili 9 mesečno deklico?






Title: Re: Smisel življenja
Post by Thot on 15.07.2002 at 13:57:20

Little Star, malo sem resnično razočaran nad izjavo da je tvoja vera tvoje osebna zadeva, ker roko na srce se torej pretvarjaš, ker ne poveš kaj si oziroma kdo si_to sklepam iz tega da prikrivaš.
Ja očitno se nisva popolnoma razumela. Svet ki ga jaz vidim kot dobrega je svet okoli mene in ta je pozitiven, kljub takim ali drugačnim dogodkom.
Pa vzemiva tvoj primer. Kot je dejstvo da smo le vrsta v celotni zgradbi biologije ali ekosistema, tudi mad nami obstajajo drugačne podzvrsti. V naravi najdeš prav tako vrste ali podvrste če pogledava primer kot je naš. Vzemiva žuželke...
Bogomoljka odgrizne samcu glavo.
Nekatere samice pojejo svoje mladiče(pozavil sem katere živali že to počno) je to vse lepo in prav?
Po tvoje ni. Po moje? Ne vem, se ne obremenjujem, ker stvari take pač so.
A rekla boš ljudje smo samo ena vrsta, a gledaš narobe, ker tudi mi smo si drugačni in tudi nas bi lahko kvalificirali po načinu obnašanja(saj tudi smo), in tako naprej.
Tako pač je, obstajamo različni primerki naše vrste in vsak živi tako kot misli da je zanj najbolje. Ali pa kot mu določa nagon-za tiste ki niso ravno pri razmišljujočih.
In človek ki stori tako dejanje je pač po mojih razmišljanji bolan, a ker smo ljudje tako različni, jih ne okarakteriziramo kot bolne temveč kot kriminalce in tu je napaka. posilstvo je bolezen, je okvara mozga, kot sem pač nekje že napisal, ker vsaka odklonost od normalnega spolnega akta moški ženska to pač je.
LP
T.

Title: Re: Smisel življenja
Post by LittleStar on 15.07.2002 at 14:23:22

q
Little Star, malo sem resnično razočaran nad izjavo da je tvoja vera tvoje osebna zadeva, ker roko na srce se torej pretvarjaš, ker ne poveš kaj si oziroma kdo si_to sklepam iz tega da prikrivaš.  
q

Tudi jaz sem razočarana, ampak žal je tako. Je zaklenjena v mojem srcu. Ne pretvarjam se in ne prikrivam nalašč. To je moja pot.

Tiste živali so pa pajkovke.

Title: Re: Smisel življenja
Post by Thot on 15.07.2002 at 14:43:07

Hvala za pajkovke in nič hudega če nočeš zaupati, sprejmem. ;)
LP
T.
Čeprav me sedaj še bolj zanima. :P

Title: Re: Smisel življenja
Post by LittleStar on 15.07.2002 at 14:48:53

Kakšna provokacija. Česa nočem zaupati? Sem rekla, da ne morem, ne znam drugače. Lahko mi pa ti pomagaš. Kaj te zanima? V kaj verjamem? V ljubezen verjamem. V jasnovidnost. V resnico. Sem zato nek vernik, kot si me okarakteriziral? Valjda potem takem ne zaupam človeškemu egu, vsak nekaj svojega projecira. Ne, ne zaupam.

Se pa opravičujem, ker mam danes spet nek čuden dan.


Title: Re: Smisel življenja
Post by Thot on 15.07.2002 at 14:59:38

Ufffff, uf, pa nisem mislil nič slabega, ne huduj se prosim, seaj sem iskal kje sem te že okarakteririziral za vernika, ne najdem, a vem da sem te, pa ne vem, zakaj že. mi pomagaš da ti razložim, kje je že tisto.
Glede tega ali boš povedala ali ne, kaj je zate res ali ne, ne silim, pošteno sem povedal da pa me izredno zanima, ker me zanima skorajda vse. Pa ne se jezat prosim. Verjameš v ljubezen, resnico, jasnovidnost, lepo zelo lepo, čeprav ne razumem zakaj v jasnovidnost(kaj je tu za verjeti), naj ti pa zaupam da tudi jaz v nekaj verjamem verjamem v takoimenovano PRAVLJICO, če me razumeš.
LP
T.

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.