titud wrote on 23.11.2001 at 11:07:11:
---------
Maxis, ne vem kolk si ti star, z ženo pa očitno prihajava v življensko obdobje, ko nekako oba čutiva potrebo po višjim nivoju, 'transcedentiranju'.
------------
Star sem 29 let in pol.
------------
Jeset bi rad vidu, da najinega odnosa, ne pa samo enega od naju, vsakega zase, vsega okrog naju, ne vem. Evo, maxis, po mojem to 'hočem doseči, pravzaprav', nikamor drugam v svojem 'duhovnem razvoju' nočem prit.
------------------
Nisem povsem prepričan, da te razumem, si malce čudno napisal.
Vseeno pa se mi zdi, da si želiš to, kar si želi vsakdo izmed nas:
izpolnjujoč odnos z partnerjem/ko, poln razumevanja in podpore.
--------
Vse v glavnem na silo, kar pa je pogubno predvsem za najin odnos (vsak zase se že lahko zmaže, če imava svoj ego dost globok 'zabetoniran'). Zato me je strah, zato paničim - tudi po netu. A je to sploh možno štekat?
-----------
Ja, je.
Te razumem.
Glej, ti bom povedal eno izkušnjo.
Partnerka je vač ali manj materjalmo usmerjena. To se seveda ne kaže le pri željah po vedno "novih in modernih" stvareh, ampak predvsem pri pomanjkanju flexibilnosti, odprtosti do mene in do mojih potreb, do mojega načina razmišljanja in življenja. Ona pač vztraja pri načinu razmišljanja in komuniciranja, ki njej ustreza (brez prevelikih rizikov, seveda). Tako pač je. (lahko seveda bluzimo o tem, kdo je bolj duhovno razvit, ampak na koncu koncev je to totalno brez veze - duhovna razvitost se vselej kaže tudi pri sposobnosti reševanja takin in drugačnih problemov)
Kaj lahko naredim?
Lahko jo poskušam spremeniti.
Nima smisla, ker ni les, ki se ga da obdelati. Je živo bitje in zasluži si spoštovanje.
Lahko čakam, da se sama spremeni.
To traja, sploh, še je oseba bolj pasivne narave.
Lahko spremenim samega sebe oz. moje dojemanje.
To je po mojem mnjenju edina prava rešitev.
Edina možna rešitev.
Titud, lahko ji predočiš še take argumente (ki jih dobiš tukaj ali kjerkoli drugje) pa ne bo pomagalo. Kaj hočeš? Njeno strinjanje ali razumevanje? Prvo je brez veze, ker ne prinaša napredka, drugo je potrebno ustvariti s časoma.
Sam v takih in podobnih konfliktih naredim naslednje:
1. natančno razmislim, v čem je moj problem (ne njen!)
2. se izrazim (s tem, da jo ne poskušam obsojati, manipulirati, siliti itd..), ampak se le izrazim, spravim ven to, kar me moti, kar mi leži na srcu. Skratka psokušam vzpostaviti razumevanje.
Če se stvar kljub temu, da se sam trudim in iščem ter odstranjujem tiste vzroke za konflikt, ki so V MENI, stvar še vedno ne spremeni, počasi začnem misliti na umik, odhod.
Težko, sploh, če so v igri tudi otroci.
Seveda te razumem, tu je verjetno vmes hiša, materjalno premoženje itd...
Vendar, kot sem rekel:
kaj bi rad?
Svoj notranji mir?
Konflikte v družini?
Notranji mir v družini?
Slednje je možno le, po mojih izkušnjah, če sta za to pripravljene obe strani.
Ali je tvoja žena pripravljena na to, veš sam.