Skratka, saj pri sebi ne bi mogu rečt, da se nisem skušov prilagodit, če že ne spremenit. Priznam pa , da sem celo resno  začel razmišljat, da bi ženine sposobnosti  z mojo pomočjo celo začela komercilano izkoriščat,  namesto da imamo samo stroške (kar se je začelo  v enmu stalenemu pomanjkanju denarja kazat). Samo sem kamlu spoznal, da ima žena do svojih duhovnih potencilaih preveč intimno razmerje, jaz pa premalo tržne žilice, da bi zadeva uspela. Jest bi na koncu itak spet izpadel negativc, ki jo je hotu samo izkoristit in ji uničit vse lepo... Saj ravno na tej točki sem se prazprav začel zavedat, da se jest kaj dost spremenit tud ne bom več mogu. Doslej sem več ali manj moral preživljati s svojo družboslovno izobrazbo pa znanjem, ki pa se je v zadnjih dveh destletjih že tolikokrat totalno vrednostno pa tudi v praksi obrnilo,  da  se v nobeno  stvar nisem več zmožen do konca vprečt, ji verjet, ja šele mistifcirat. Razen v partnerski odnos, ki ga sam v sebi kot kak vernik ujčkam kot duhoven zaklad, zato ne bi jaz za nobeno ceno dovolu, da bi ga kakšen biznis, znanost ali pa nova duhovnost spodžrli. Saj navzven niti  ni problema, nekak fukcionira: se v službi velikart slišva ( se morava, imava skupen posel v dveh ločenih poslovanicah); hodim z ženo na dolge sprehode (v glavnem molčiva, da se ne skregava, pa še hodit paše obema); doma sva si življenje organiziralatako, da je čim bolj nekonfliktno; naju otroc ne obremnjujoje s svojimi problemi, ker čutjo, da mava svojih dost.  

Priznam, da sem  (tako kot ona)  skušal za svoj pogled  otroke pridobit, pri njih razumevanje najt in prek njih do nje prit, samo da to pa  res dobro vem, da otroc ne morejo bit nevtralen. Podpore za svoje kot dedec tud ne morem  pri kofetku s prjatli dobit, ker se nismo navadli o svojih čustvih govort tko kot ženske, ki  v parih minutah oberejo vse skupne zance z možem, ljubimcem  in otroci vred. Taki kafanski  argumenti  za razpravo s partnejem sploh ne pridejo v poštev, saj sam vem, da  ni bolj butastega kot napr. to, da ti ženska reče: moje ženske v pisarn tud pravjo, da si en totralen negativc...  Če pa začneš čustvene odnose z enim tretjim/tretjo vzpostavljat zato, da ti bo ta reševal odnose s partnerjem, ker jih ti sam ne znaš rešit, je pa to za tvoj odnos totalno samomorilsko in pride morda v poštev le, če si se že odloču, da greš iz odnos ven (ta tretji bo itak v svojo koritst vleku, če mu je kaj do tebe).  Ker se je  tud  mene t.i. novo duhovnost vsaj posredno  dotaknila, sem izhod v eni transedenci svoje zavesti/čustev/biti zagledal, ampak sem  koj eno zdravo paniko pred misticizmom  začutu, zato sem se tud tle na gapovem forumu oglasu. Zdaj  zmeraj bolj vidim, da smo se z enga metafizično zastavljenga koflikta na en psihološki nivo spustil, kjer se prav domače počitim. Upam da tud vi na forumu, čeprav si na splošno dost zahtevne teme izbirate za razpravo. Se je prav zavedat, da zna še tako čista duhovnost prav nič nežno koga tretjega orenh prizadet.   Zvezdica, upam da te nismo čist  z neba sklatil. To ti tud jest lahko povem, da se kar brez strahu odpri, pa naj te zadene ena kozmična al pa zemeljska ljubezen. Ne gre za ali/ali,  bolj za to, če gresta lahko vkup, ampak s tem se boš že pol ukvarjala, ko te bo zadelo...

Men se zdi, da je pač dejstvo, da te nekdo ne more cenit, če se sam ne. In tako lahko človek kaj hitro, če ne pozna sebe in se ne zaveda, da je božansko bitje, kar hitro nasede in verjame projekcijam drugih. Zakaj ne poslušaš sebe, titud? Kaj bi rad v resnici; za to se je treba včasih poglobit v sebe in predvsem biti iskren in pogumen. PA KAJ, če te ona tako vidi. Poskusi, da se te to ne dotakne. Ti si ti, in ok si, in verjemi, da brž, ko boš imel takšno držo, da veš, da si pa čist ok., bo tud ona malo presenečena in sam boš videl spremembo. Nehaj se tako na vse kriplje trudit, da bi obdržal nekaj, česar sploh ni. Nisem na nikogarjšnji strani, le na svoji, ampak razumem, da se oba počutita ogrožena, da se bo porušilo, kar sta si zgradila, ustvarila, in v drugem vidita nasprotnika. Poslušajta srce, ki je edina mistika tega sveta, in če si morda srce želi ubrati svojo drugačno pot, mu pogumno sledita.

No, pa tud jaz se opravičujem za tako oseben pristop.

Maxix
Praviš, da si se skušal prilagodit - to, po mojem mnenju nikamor ne pelje. Vsaj na tak nacin, kot to delaš ti, ne. Sem meni zdi, da se bolj podrejaš, kot pa prilagajaš... Praviš tudi, da si se skušal spremeniti. No, spremeniti se oz. spremeniti svoje dojemanje, po moje, ne pomeni podrejati se drugemu, niti ga skušati spremeniti....

Maxix, si mi že zadnjič razložil razliko med spreminjanjem svojega dojemanja (odstranjevanjem tistih vzrokov za konflikt, ki so V MENI ali kot pravi gape, da ce te neki moti, se sam spremeniš tako, da te to ne moti vec, ker pac ugotoviš kaj tocno te moti in v sebi spremeniš odziv na to) in spreminjanjem samega sebe (v smislu podrejanja)  oz. drugega (ki je lahko posiljevanje ali čakanje). Mislim, da razliko razumem in da je ravno v tej razliki keč, ki ga nisem zmožen presežt drugače, kakor da se mi začne  po domače povedano fučkat zanjo, za najin odnos in vse skupaj sploh. Se bojim, da  ta 'fučkat' v eno novodobniški terminologiji zgleda kakor da bi že šel čez en  clearing, s katerim bi se znebu vseh miselnih vorcev, ki me ukalupljajo, da se odzivam s spreminjanjem sebe (=podrejanjem) oziroma spreminjanjem nje (=posiljevanjem, prepričevanjem) ali pa   bi  skozi trancedentalno meditacijo (še najboljše je spontano razodetje) dosegel eno tako stanje zavesti, ki vzpostavlja neko VSE-ENOST (vse je enem, eno je v vsem), v kateri  bi bila s tud partnerjem avtomatsko v medsebojnem kozmičnem  razumevanju in harmoniji. Se mi tud zdi, da je žena že začela po eni takih novodobnih poti 'fučkanja' hodit, jest pa nisem do konca še drugih poti izčrpov. Hočem od nje en razumevanje za moj strah pred razpadom ali transformacijo najinega odnosa,  zato jo spremljam, jo nadzorujem, se ji, kot morda navzen zgleda, podrejam. Saj je tud sama pogruntala, da jo bolj nadzorujem kot da se ji podrejam, zato je tud tolk alergična name. Bi  se konc koncev rad prepričal, če je morda na tapravi poti, pa bi rad vidu, da me s sabo vzame, da greva skupaj,  pa ne najdem načina, kako bi to storu, da se ne bi počutila ogrožene.

Pravzaprav je res možno opazit tvoj način delovanja, titud. Čeprav me vztrajno ignoriraš oz. moje odgovore in se odzivaš na samo določene, kaže ravno na to, kako v resnici ignoriraš ta svoj del, ki ga ženi tako zavidaš: neko lahkotnost, komunikativnost... Zakaj misliš, da tega ni v tebi? Verjemi, da je, ker drugače ne bi tega sploh v njej opazil. Got it? In ko boš uvidel, da je vse to, kar vidiš v njej, v tebi, in ko bo ona sprejela tisti del, ki ga zanika v sebi: njen del (kao, da si en negativec), no potem je to to...

No da se jest tuki dam svojo piko.

Titud, najbrz si opazu, da sem odprl nov thread, INTUICIJA, kateri malo bolj pojasnjuje, oz. doloca, opredeljuje pojem kot tak na strokoven nacin, in ne iz moje izmisljene perspektive...

naprej glej Thread INTUICIJA- linkec:

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo&action=display&num=...

No kar se pa tvoje problematike tice, pa mislim, da zadeve postajajo pocasi jasne. Iz DEMISTIFIKACIJE mistike, smo prišli na to, da bi tebi dali recept, odgovor, oz, potrdilo zato, da bo tvoj zakon trajal do konca tvojega življenja v tej obliki, ki te zdaj sesuva in da dobis potrdilo, da imas prav.

Pa te razumem, isces potrditev, da tvoj um, tvoje življenje ima smisel po Tvojih predstavah, seveda ker se na veliko "Razdajaš" ženi. Ji kuhaš, z njo hodiš na večurne sprehode in meditiraš z njo v prazno, kupuješ rezervirane camp place za prikolico in oh in sploh.

Ja ce ti to ni bilo vsec, bi pa po mizi udaru. Red bi naredu, tak ali drugacen. Ej, stari če je tvoja žena kvazi duhovna oseba, kako lahko potem ti trdis, da je ravno nasprotno, po tvoji kvalifikaciji bi lahko tvojo zeno okvalificirali za negativno. Izkusila je, deluje, cuti, ima intuicijo, po drugi strani pa se tako obnasa, te dobesedno Ponižuje. Tuki neki ni v redu, bi rekel:"Kva, a zdej tle nas sponaš, dobesedno sponaš?" Ej, bi pa zelo zelo rad slišal tudi besede tvoje žene, resnično. Še drugi pol. Omogoči ji enake pravice, da še ona pove svoje.

Meni tukaj marsikaj ni jasno. Kot si recimo, navrgel Zvezdici, "se bos s tem ukvarjala ko te bo zadelo". Pa ti si se razpisal na siroko o DEMISTIFIKACIJI preden si izpljunu: "Ti bom zaupal, zakaj  bi moral tud zgoraj poštimat... Že 20 let živim s partnerico...." in to slab teden po tistem, ko si odprl vprašanje, en teden. Razumem, zaupanje, ne veš kdo smo, kaki smo, ali kar letamo okoli. Ma vse razumem, samo dej direkt vpraši, ne prosim, lepo prosim, me o Jabukah spraševat, v resnici te pa zanimajo Slive. Sej je podobnost, samo je izkrivljanje zadaj.

Zakon je eno vecno prilagajanje v OBE smeri. Ce se samo futraš, ne gre dobro. Če samo žreš, tudi ne. Slej ko prej se sesuje ali pa se spremeniš v robotkota. Vsa je možno. Toda ali je vredno... ???

Tvoj intelekt ima velike razsežnosti, veliko moc manipuliranja z besedami, z opisi dogodkov, logicnega analiticnega razmisljanja. No dvomim, da ne razumeš kaj ti hočemo tukaj dopovedati, tako ali drugače.

Življenje je tvoje. Odrastu si. Poskrbu si, za otroke, zdej bodo pocasi mogoce sli in te skrbi ko bosta ostala sama z ženo.

Jest verjamem, da se da vse dogovort, seveda če se razumemo. In tako to velja zate. Ce noces dobiti raka, se zacni sprejemati takega kot si. Ce mene vprasas si cist v redu, samo ne se podcenjevat. Si tukaj dost povedu, na zelo intelektualen nacin. Torej ti logika, mozgani delajo, si zanesljiv, trden, vztrajen... in to je veliko, ogromno vredno. Obe lastnosti sta dobri, tvoja in ženina. In ti namesto, da bi krepil razvijal svoje, se hoces istovetiti z zeno. Ne bujde išlo. Ne morejo vsi delati istih stvari, vsak ima svoje naravne danosti, talente, sposobnosti.

TI NISI TVOJA ŽENA.

Delaj tisto, kar te veseli. Ne delaj pa stvari zato, ker to počne tvoja žena.

TITUD, tocno tko...



Zivljenje in zivljenjske izkusnje so najvecja duhovna izkusnja, ki so nam na voljo.

titud wrote on 27.11.2001 at 11:21:26:


U2

---------------
Mislim, da razliko razumem in da je ravno v tej razliki keč, ki ga nisem zmožen presežt drugače, kakor da se mi začne  po domače povedano fučkat zanjo, za najin odnos in vse skupaj sploh.
--------------

To je, iz mojega vidika, kompromis.
Eno vprašanje:
Si srečen z vajinim odnosom, ko se ti "fučka"?
Če ne, to ni to.


----------
Bi  se konc koncev rad prepričal, če je morda na tapravi poti, pa bi rad vidu, da me s sabo vzame, da greva skupaj,  pa ne najdem načina, kako bi to storu, da se ne bi počutila ogrožene.
-------------

Po mojem mnenju bo težka, vsaj na ta način, kot ga predstavljaš tuki.

Brez duhovnosti, joge, mistike, new-age-objemi-me-toplo-pocukranosti in ko(z)mične ljubezni, čista zdrava kmečka pamet pravi:

pravi, realen in ljubeč odnos se lahko razvije šele, ko je vsak posameznik sam s sabo srečen. Brez tega se s partnerjem/ko kaj kmalu zaplete v ego-igrice.

Jaz iščem svojo srečo sam. Mojca (moja partnerka) mi pri temu pomaga oz. me ovira. Sam sem odgovoren za svojo srečo. Brez nje.

Skupaj sva lahko srečna toliko, kolikor je srečen vsak od naju sam...
Moji problemi (vzorci obnašanja, potlačene emocije, taktike umika, kompromisi) so moji, ne njeni.
In moja sreča, prava izpolnjenost ne prihaja od nje, niti od zunaj, ampak je rezultat odsotnosti problemov v mojem življenju.
See?