titud wrote on 16.01.2013 at 14:50:03:


Ne vem, kva mi hočeš povedat.
Noben vzorec /in seveda iz njega izhajajoče vedenje/ ne terja, da karkol nardim. Lahko furam tako življenje do konca. Lahko mam otroke in nanje prenašam slepo vzorce /ena skrajnost/, lahko jih nimam iz strahu /druga skrajnost/ in vse vmes.
Jst sem tist, ki se odloča, a bo kej naredu al ne bo. In sploh ni treba, da šele pol, ko me boli. Lahko že prej.

titud wrote on 17.01.2013 at 14:45:33:


Vsekakor, mislm, potrebuješ triger...kakršenkol že.

Bistvo sporočila je, da se da delat na vzorcih in da se splača, ker, če pogledaš na širok, je to edin način, da se svet spremeni. Tko da vsak popuca pr seb in s tem preseka s prenašanjem vzorcev na potomce, obenem pa ustvarja drugačne odnose do vseh okol sebe.

In to ni omrtvičenje samga sebe, kt se boji Devi, ampak glih kontra. Oživitev samga sebe.

en_bk wrote on 16.01.2013 at 12:34:24:

Vedno bo tisti glas v ozadju, pa čeprav se boš v določenem trenutku odločil drugače, kot ti pravi vzorec.
V bistvu je ravno vzorec kriv, da reagiraš drugače. Če ga ne bi bilo, ne bi bilo potrebe po spremembi.

titud wrote on 15.01.2013 at 12:45:11:
Vprašanje kaj je boljše , verjet v naključnost ali v nenaključnost oboje je verjetje,ni se niti potrebno odločat za eno ali drugo dosti je spoznanje da je nedoločenost v bistvu določenost.S tem spoznanjem mi ni več potrebno verjet v eno ali drugo. To se mi zdi ok ker se mi ni potrebno stvari oprijemat in je s tem možnost za svobodo.

Robi wrote on 18.01.2013 at 18:34:53:


Je tako. Razlika med nepredelanim in predelanim vzorcem je v tem, da se v prvem primeru odzoveš podzavestno, v drugem pa podzavestni odziv, ki se prvi javi, zamenjaš z zavestnim odzivom.
Razlika med manj in bolj predelanim vzorcem je v času, ki ga potrebuješ, da podzavestni odziv, ki se sproži takoj, zamenjaš z zavestnim.

titud wrote on 21.01.2013 at 11:17:39:


Ja, podzavest, oziroma "stari možgani" ne poznajo cajta in delujejo kt flipflop-nevarno/ni nevarno...in glede na odločitev aktivirajo ustrezen podzavestni odziv, ki je lahko čist funkcionalen...mislm..kva vem...če drvi avto prot teb, odskočiš recimo. Lahko je pa odziv  aktiviranje ene od obrambnih strategij, ki so posledica enga vzorca in ki je bla v času nastajanja še kako aktualna in prava, ampak zdej pa ni več. Recimo...kva pa vem...recimo da si kt otrok poslušal od mame da bo šla, ker nisi dost priden in pol si naredu karkol, sam da ne bi šla, ker od nje si bil takrat življensko odvisen in za takrat je bil ta odziv lepo funkcionalen. Dons pa ni več, ker si pač velik fant in če ti en zagrozi da bo šel, teb ni treba zatret sebe, da un ne bi odšel a ne. In v tem primeru je pametn /funkcionalno/, da vklopiš zavest in razmislš, a se splača it prek sebe zarad ene grožnje, al boš pa mrbit vseen preživu, tud če un gre. Pa tko.
Sem ziher da veš, da so obrambne strategije, ki so spravljene v podzavesti še velik blj kompleksne in sofisticirane in znajo še velik blj zagrenit življenje v sedanjosti in da se jih splača prepoznat in ovrednotit še enkrat in /vsaj zavestno, če se že podzavestno ne da/ jih popravt in pol take tud izvajat.

Do njih se ponavad pride šele k si na podnu in se odločiš, da se tko ne greš več. Al pa se sploh ne pride in odživiš življenje vdan v prepričanje, da si rojen pod nesrečno al pa srečno zvezdo. Al pa se pride tud prej, mislm, pred podnom, če te to zanima, maš ustrezne informacije in se odločiš, da boš opazoval svoje odzive, jih analiziral, predeloval...

titud wrote on 21.01.2013 at 14:09:52:

karakter

Quote:


eee...in kako se to nardi?