M.L.
|
Vsak človek ima povsem svobodno voljo, po kateri lahko svobodno počne, kar hoče, zato mora nujno ubogati le pogojno. Bog sam ne more in ne sme človeka nikoli in nikdar s svojo vsemogočnostjo prisiliti,ampak ga lahko samo usmerja v takšne položaje, iz katerih bo sam iz sebe jasneje spoznaval, si nabiral izkušnje in bo nato lahko usmerjal svojo voljo s svojim razumom.
Če bi Bog s svojo vsemogočnostjo iz svoje modrosti usmerjal človekovo voljo, potem človek ne bi bil nič boljši od živali, bil bi celo slabši od nje, kajti celo živali je dodeljeno malo svobodne volje, da ima, kot vemo iz izkušenj, tudi nekaj razuma in spomina, čuti lakoto, žejo in bolečino, ter zato tudi, čeprav še tako otopelo, lahko misli, presoja in s svojim glasom, razpoloženjem in gibi tudi sporoči, kaj potrebuje in hoče.
Toda človek, ki bi bil v svojem hotenju povsem odvisen od Božje vsemogočnosti, bi bil skoraj kakor dervo, ki mora rasti in obstajati, kot mu je zastavila Božja volja. Potem bi v človeku Bog sam hotel in tudi sam deloval. Kaj pa bi v takšnih okoliščinah nastalo iz človekove najsvobodnejše življenske samostojnosti?
Bog ni ustvaril ljudi zato, da bi bili nekakšne lutke, temveč njemu povsem podobna bitja, in jih ni postavil iz sebe v življenje kot zgolj stvaritve svojega vsemogočnega dobrega ali slabega razpoloženja, temveč kot resnične otroke svoje večne Očetovske ljubezni, ki naj bi bili obdarjeni z njemu povsem podobnimi stvariteljskimi lastnostmi in se povsem svobodno, s svojo življensko močjo sami od sebe po svoji svobodni volji izoblikovali do najpopolnejše bogupodobnosti. Zato pri oblikovanju človeka ne gre za to, da bi njegovo svobodno voljo ovirala kakršna koli Božja prisila, temveč mora biti ljudem dopuščena svobodna volja tudi v najhujših razmerah in grozodejstvih.
Toliko ljubezni čuti božanska modrost do ljudi, ki jih je nekoč postavila na ta svet kot svoje otroke, da bi preizkusila dano jim najsvobodnšo voljo. Zato je treba dojeti in razumeti, kajti Bog je iz sebe postavil red za večno in takšen bo tudi za večno ostal.
Je pa tudi res da je danes človeška volja zelo slabotna in se ne zgodi vse po človekovi volji, kar bi hotel. To pa ravno zato, ker je človek prekršil večni red univerzuma in ne deluje več po večno nespremenljivem Božjem redu. Vsak, ki hoče in deluje po redu univerzuma prebudi v sebi vseh sedem Božjih lastnosti, tako postane njegova volja mogočna in zgodi se po njegovi volji vse kar hoče.
Pa lep pozdrav.
|